DENVER – Ameriška porota v predmestju Denverja je v petek Jamesa Holmesa, ki je leta 2012 v kinodvorani Aurore pobil 12 ljudi, 70 pa jih ranil, presenetljivo obsodila le na dosmrtni zapor in ne na smrtno kazen. Za smrtno kazen bi bilo potrebno soglasje vseh dvanajstih porotnikov, a očitno je bil vsaj eden med njimi proti.
Porota je bila sestavljena iz devetih žensk in treh moških. Pred dnevi je ista porota potrebovala le 12 ur, da je Holmesa spoznala za krivega vseh 165 točk obtožnice in gladko zavrnila obrambo zaradi neprištevnosti. Porota je ugotovila, da se je Holmes v času ubijanja zavedal, da je to, kar dela, narobe. Primer bi se tako lahko končal že pred dvema letoma, ko so Holmesovi odvetniki tožilcem ponujali priznanje v zameno za dosmrtni zapor. Tožilci pa so bili prepričani, da jim bo uspela smrtna kazen in so ponudbo zavrnili.
V dvorani jok, morilec brez čustev
Po izreku sodbe so v sodni dvorani kraja Centennial izbruhnile solze. Sorodniki žrtev pokola in preživele žrtve so se skupaj s policisti in z drugimi zjokali od žalosti, da jo bo morilec odnesel s svojim življenjem, njegova mati Arlene Holmes pa je jokala od veselja, da sina ne bodo usmrtili, kar je poroto tudi prosila. Holmes je bil napolnjen z zdravili kot vedno in ni pokazal nobenih čustev. Poleg sorodnikov žrtev so najbolj razočarani tožilci, ki so zahtevali smrt, ker je Holmes podrobno načrtoval napad na polnočno premiero filma o Batmanu in si je na ušesa nadel slušalke, da ga kričanje žrtev ne bi motilo med pobijanjem.
Po pokolu se je pustil aretirati na parkirišču pred kinodvorano. Poleg vsega je v svojem stanovanju nastavil še bombe, ki bi morale eksplodirati v času napada na kinodvorano, da bi se policisti odpravili na napačen kraj.
O umorih je sanjal od desetega leta?
Obramba je trdila, da ni odgovoren za svoja dejanja, ker je bil kot shizofrenik takrat v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Država Kolorado, ki ni nikogar usmrtila vse od leta 1977, bo zdaj morala do smrti hraniti in preživljati tudi Holmesa, nekdanjega študenta kirurgije, ki bo lahko vsaj nekaj prispeval k psihiatrični znanosti.
Večina množičnih morilcev konča pod streli policije ali pa takoj izvrši samomor. Pred sodnim procesom je psihiatrom povedal, da je o umorih sanjal že vse od desetega leta starosti. Z njegovo glavo ni bilo vse v redu in sprožilec za pokol je bilo morda potem tudi to, da se je razšel s svojim dekletom, potem ko je opustil študij.
