RIM – Monsinjor Nuinzio Scarano, obtožen, da je poskušal pretihotapiti 20 milijonov evrov v Italijo, se bo zagovarjal še zaradi enega kaznivega dejanja: nekdanji škof v Salernu je obtožen še pranja več milijonov evrov prek vatikanske banke, kjer je delal kot računovodja, pod krinko prenosov za dobrodelne namene.
Škandali
Prelat, ki je že dolgo jezil javnost zaradi razkošnega življenjskega sloga, po njegovem najljubšem – in zanj edinem sprejemljivem – bankovcu pa se ga je prijel vzdevek Monsinjor 500 evrov, je sicer že dlje v hišnem priporu: junija lani so ga aretirali, potem ko se je razvedelo, da je v sodelovanju z nekdanjim obveščevalcem italijanske tajne službe Giovannijem Mariem Zitom in borznikom Giovannijem Carinzom za bogato ladjarsko družino poskušal pretihotapiti bajen znesek iz Švice v Italijo, in sicer z vojaškim letalom, da bi se izognil carini. Nezakonit prenos je padel v vodo, trojico pa so oblasti prijele le dva dni po tem, ko je papež Frančišek ustanovil petčlansko preiskovalno komisijo, ki naj bi udarila po spornih poslih vatikanske banke. A kot se je izkazalo, ima monsinjor še več masla na glavi: Scarano je prek bančnih računov poskušal prenesti skupno okoli šest milijonov evrov, zakrinkanih v dobrodelna nakazila različnih off shore podjetij. Monsinjorjev odvetnik sicer še vedno zatrjuje, da je šlo za zbiranje denarja premožnih darovalcev, ki so prispevali za odprtje novega hospica, a so po mnenju tožilstva zneski na izdanih čekih– tudi do pol milijona evrov – mnogo previsoki, da bi bile dobrodelne transakcije verjetne.
Vatikansko banko že tri desetletja spremljajo najrazličnejši škandali, je lani razočarano ugotovil papež Frančišek. V minulem letu je uvedel preiskavo vrha mogočne ustanove in številne druge reforme za večjo preglednost nad poslovanjem cerkve, minuli teden pa je odpustil tudi skoraj vse člane komisije, ki jih je za strožji nadzor nad banko uvedel že njegov predhodnik Benedikt XVI.
