MONSTRUM

Mati bo kaznovana, ker je rodila pošast

Objavljeno 21. maj 2013 10.22 | Posodobljeno 20. maj 2013 22.45 | Piše: E. B.

Družina pošasti iz Clevelanda se spopada s smrtnimi grožnjami. Castro se med čakanjem na zaslišanje sprehaja gor in dol po celici.

V dnevniku je zapisal, da so ga kot otroka zlorabljali.

Za nepredstavljive zločine 52-letnega Ariela Castra plačuje vsa družina brutalnega ugrabitelja in posiljevalca, ki je približno desetletje v svoji hiši trpinčil danes 27-letno Amando Berry, 32-letno Michelle Knight in 23-letno Gino DeJesus: brata pošasti Onil in Pedro, sprva tudi sama osumljenca, sta vsak dan tarči groženj, v podobnem strahu pa živita tudi mati treh sinov in njen brat.

Da jim bodo sredi noči požgali hišo, da jih bodo tako ali drugače pokončali in jim uničili življenje, je slišati z vseh koncev: mati bo kaznovana, ker je rodila pošast, drugi bodo pač trpeli, ker so krvno povezani z moškim, ki je najstnice in danes ženske tako zaznamoval, da bodo telesne rane celile še dolgo, duševne bodo pač vedno odprte. Castrov stric Julio trepeta, da mu bodo razjarjeni domačini podtaknili ogenj v prodajalni, ki obratuje le nekaj četrti od hiše groze – to zdaj oblegajo trume radovednežev, zato so jo ogradili – in ki so se je že polastili vandali, posli pa so že tako slabi, saj le še redkokdo zahaja k njemu, da bi lahko trgovino mirno zaprl. Čeprav so se vsi svojci nepojmljivega zločinca opravičili žrtvam in zatrdili, da so z Arielom pretrgali vse stike, ter izrazili željo, da bi se scvrl v peklu, in čeprav so tudi osvobojene Amanda, Gina in Michelle poudarile, da so v vsem desetletju groze imele stik le s Castrom in da v hiši niso nikoli videle nikogar drugega, ameriška javnost ne premore razumevanja za svojce zločinca, ravno tako bo minilo še veliko časa, preden bo sosed spet zaupal sosedu: kako naj vemo, da se v kleti par metrov od nas ne dogaja kaj podobno srhljivega, se mnogo Američanov od 6. maja prestrašeno sprašuje in z grozo spremlja preiskavo, ki vsak dan postreže z novimi podatki.

Michelle in Gina sta bili večino časa zaprti ločeno od Amande (ta naj bi bila v Castrovem izprijenem smislu mučiteljeva ljubljenka) in sta bili pogosto sestradani: da bi preživeli, sta druga drugo hranili z ostanki hrane in si pomagali preživeti ter za silo oskrbovati telesne poškodbe – z udarci jima Castro namreč ni niti najmanj prizanašal. Berryjevo naj bi fizično trpinčil redkeje, menda pa ni bil nasilen do njune hčerke Jocelyn, ki naj bi jo po dozdajšnjih pregledih odnesla povsem brez telesnih posledic. V hiši so odkrili tudi tri pse, presenetljivo dobrega zdravja in socializirane – Castro je, štirinožne ljubljence očitno skrbel mnogo bolje kakor za ujetnice, ugotavljajo preiskovalci; psi so trenutno v mestnem zavetišču, pred iskanjem posvojiteljev pa jih bodo ponudili dekletom, saj obstaja možnost, da so se te na živali navezale. Mimogrede, za dekleta, ki so najslajša mladostniška leta preživela vklenjena v verige, dobrotniki v obsežni akciji zbirajo denar, ki jim bo pomagal, da se znova postavijo na noge: za štiri žrtve so do zdaj zbrali že pol milijona dolarjev, vse več prispevkov pa kaplja tudi iz tujine.

Naj še pristavimo, da se bo Castro izrekel za nedolžnega, pazniki, ki ga v zaporu strogo varujejo, saj se oblasti bojijo, da bi zločinec utegnil storiti samomor, pa strogo spremljajo njegovo vedenje: kot so pojasnili, naj bi se Castro, do paznikov skrajno olikan, zelo pogosto prhal in čistil svojo celico, večino dneva pa naj bi se sprehajal gor in dol ali ležal na tleh in zrl v strop. Tožilstvo se bo borilo tudi za smrtno kazen, in sicer na podlagi najmanj petih nasilno sproženih splavov. 

Deli s prijatelji