ZAGREB – Desetmesečni deček, ki je bil hudo ranjen v grozljivem streljanju v Zadru, se igra in smeje! Zgodil se je čudež: preživel je, čeprav je šel naboj, izstreljen iz pištole, skozi glavo in mu poškodoval možgane.
Več dni so se zdravniki z zagrebške pediatrične klinike borili za njegovo življenje, zmagali sta moč fantka in požrtvovalnost zdravnikov, ki so od prvega dne tragedije sodelovali pri reševanju otroka; za zdaj pri fantku ne opažajo kakršnih koli posledic streljanja.
Na otroka in njegovega očeta Marina Orlovića, ki je umrl, je na ulici v Zadru dva dneva pred božičem streljal ponoreli Zlatko Svirčić: hotel je ubiti nekdanjo ženo Majo Musap Orlović, njenega moža Marina pa tudi sebe. »Tistega dne so nas poklicali kolegi iz Zadra in povedali, da imajo dve žrtvi, odraslega in desetmesečnega otroka, da sta bila ustreljena. Vprašali smo, ali je otrok sposoben prevoza, dr. Rade Škarica iz Zadra je povedal, da so vitalne funkcije stabilne in da bo hitreje po cesti, kot da čakajo zračni prevoz,« pojasnjuje nevrokirurg dr. Miroslav Gjurašin. Dečka so še istega dne pripeljali v Zagreb, bil je miren, na respiratorju, glavico je imel ovito z več sloji obveze. Najprej so opravili magnetno resonanco, ki je pokazala, da je naboj vstopil na eni strani glave in šel ven na drugi, pri tem pa poškodoval zgornji del možganov. Takoj so ga odpeljali v operacijsko dvorano. »Zaradi obvez nismo takoj videli, kakšne so poškodbe, ko smo jih odstranili, smo se zgrozili, tega prizora zlepa ne bomo pozabili. Nastala je mučna tišina, nihče ni mogel spregovoriti niti besede, stežka smo potlačili čustva in se lotili dela, najpomembneje je bilo pomagati otroku,« se spominja dr. Gjurašin. Oskrbeli so rano ter odstranili vse delce, ki so se razpršili, ko je naboj poškodoval kosti in tkivo.
V operacijski dvorani onemeli zaradi grozljivih ran
Poseg je trajal več kot tri ure, potem se je začelo obdobje negotovosti: znano je, da so prvi trije dnevi ključni kazalniki, kako bo potekalo okrevanje. »Verjel sem v najboljše. Tudi zaradi magnetne resonance, ki smo jo opravili dan pozneje in je pokazala dobro stanje. Bila je tudi sreča v nesreči, saj je naboj zgrešil vse velike žile v možganih,« pojasnjuje nevrokirirug in dodaja, da je po posegu skrb za otroka na intenzivni negi prevzela dr. Ivančica Škarić, ki je odredila posebno terapijo. Dva dni pozneje je začel premikati rokice in nogice, tretji dan je po malem odpiral oči. Takrat se je začel proces popolnega zbujanja in odvajanja od respiratorja, kar lahko traja nekaj dni. »Vsi smo si oddahnili, dobesedno se je boril za svoje življenje, pravi borec je,« pravi Gjurašin in doda, da še ne vedo, ali bo imel zaradi streljanja posledice, na primer v vedenju, spominu, koncentraciji.
V sredo so ga odpustili iz bolnišnice, v objem mame Maje in starejše sestrice. Njegov videz ne izdaja, kakšno tragedijo je prestal, le tam, kjer je v njegovo glavico vstopil naboj, ima dva obliža. Gjurašin, ki se je v zadnjih dnevih veliko pogovarjal z dečkovo mamo, pravi, da je kljub izgubi moža in borbi za sinovo življenje ostala zbrana, hrabra in razumna, tako kot vsa družina, ki je ob njej preživljala dneve v bolnišnici.
