ČAKOVEC – »Jebeš rojstni dan, če pa moraš piti sam!« Tak je bil zadnji zapis M. Š. na facebooku, preden je zagrešil strahovit zločin. Na zadnji dan lanskega leta je namreč v hlevu za domačijo v Gornji Dubravi pri Čakovcu najprej obesil svojega dveletnega sina, potem pa sodil še sebi, poročajo hrvaški mediji.
Hči se je rešila, ker ni hotela silvestrovati z očetom
Vse kaže, da je bila tragedija posledica zakonskih nesoglasij, pojasnjuje medžimurska policija, vaščani pa kar ne morejo verjeti, da je 25-letnik ubral tako grozljivo pot. Kot se govori po kraju s komaj 250 prebivalci, se je M. Š. pred petimi leti poročil s sedemnajstletnim dekletom ukrajinskih korenin, pomanjkanje denarja pa je bilo med njima menda vedno jabolko spora: ona ni delala, on pa je kruh služil le s priložnostnimi deli. Živela sta v razpotegnjenem naselju pri Čakovcu, kjer sta se jima rodila otroka, najprej hči, potem še sin, pred tremi tedni pa sta se dokončno razšla: žena se je z otrokoma zatekla k staršem, on pa je ostal v najetem stanovanju, a je štiriletno deklico in dveletnega dečka redno obiskoval. Silvestrski večer naj bi otroka preživela pri očetu in njegovih starših, a si je hči v zadnjem hipu premislila, češ da bo raje ostala z mamico – in si tako rešila življenje. Družinski prijatelj je M. Š. in dečka odpeljal do stare domačije, ali so bili stari starši res tam, še ni znano, oče pa se je s sinom po vsej verjetnosti že takoj bo prihodu napotil do zapuščenega gospodarskega poslopja in mu vzel življenje, potem se je obesil še sam.
V nezaslišano dejanje ga je pognal obup?
Na srhljivi prizor je naletel eden od sovaščanov in poklical policijo, Gornja Dubrava pa se je zavila v molk in žalovanje. A tisti redki, ki so spregovorili, so namignili, da je M. Š. v nezaslišano dejanje pognal obup: življenja brez žene, ki ga je hotela zapustiti, si preprosto ni mogel predstavljati, zato se ji je sklenil maščevati z najhujšo mogočo bolečino. »Kako si je drznil?!« se objokan sprašuje brat skrušene mlade mamice in stric komaj dveletne žrtve. »Nikoli ne bom pozabil svojega nečaka. Ne morem razumeti, kako je lahko to storil lastnemu otroku, ki mu nikoli ni storil žalega in ki si mu ni upal črhniti niti besede, čeprav je razumel že marsikaj ... Žal se nikoli več ne bomo veselili novega leta. Malemu nečaku želim le, da počiva v miru ...«
