»Viktorja Nikolića sem spoznal prek prijatelja. Trdil je, da dela na beograjski kliniki. Ko je pogledal mojega sina Aleksandra, zdaj je star 14 let, je rekel, da ga bo zdravil z nekakšnim čudežnim oljem. Rekel sem mu, da mu bom v zameno za pomoč podaril tudi stanovanje in avtomobil, če bo treba,« svojo bolečo izkušnjo opisuje Saša Petrović, ki je, kakor številni drugi obupani starši, nasedel lažnemu zdravniku iz Beograda.
Tega so v Srbiji prijeli na začetku tedna, zgodbe o nemočnih družinah, ki so se v zameno za otrokovo zdravje odpovedale vsemu premoženju, a potem ostale brez pomoči in strehe nad glavo, pa kar dežujejo. Petrović je prvi, ki je prijavil Nikolića oblastem: »Aleksandra je zaradi mišične distrofije zdravil vrsto let. Prvič sem podvomil o njegovih metodah, potem ko me je nanj opozorila zdravnica iz zdravstvenega doma. Razjezila se je, ker sem dopustil še dodatne terapije brez posveta z njo. A razumela me je, ko sem ji pojasnil svoj obup, takrat sem pač verjel v vsakršne čudeže. Oba z ženo sva brezposelna, a Nikoliću sem plačeval, kolikor je zahteval, nekako sem že zbral. No, izkazalo se je, da zelo rad je in zelo veliko pije!«
Kupovali so mu zajce, plačevali bajne zneske in nanj prepisovali premoženje
Bolestni um navadnega lažnivca ni poznal meja: staršem svoji mladih bolnikov je natvezil, da nima denarja za prenosni računalnik, a da tega nujno potrebuje, da lahko raziskuje v svoji stroki in komunicira z zdravniki po vsem svetu: vsaka družina je tako prispevala po 35 evrov za nakup novega računalnika! »Potem pa je zahteval, da doma redimo zajce. Zdrave, krepke zajce, na katerih da bo eksperimentiral in našel zdravilo za naše otroke, a očitno si jih je pripravljal za večerjo. Ali smo mu podarili zajce ali pa dali denar za nakup. Nazadnje pa je naznanil, da bodo naši otroci čudežno ozdraveli, potem ko jih bo prepeljal v Dominikansko republiko in jih tam na neki posebni kliniki operiral!« nadaljuje zgrožen Petrović in pristavlja, da je – kakopak – Nikolić prvi poletel v eksotično deželo, potovanje in bivanje tam so vnaprej denarno zajetno pokrile družine, polne upanja, prevarant pa jim je pustil izmišljen okviren razpored posegov. Podrobnosti da jim bo razložil, ko sam tja prispe in se pozanima o poteku operacije in okrevanju.
In kot ni težko uganiti, se je, takoj ko je odletel z letališča Nikole Tesle, na drugem koncu luže kakor da pogreznil v zemljo. Minevali so meseci, a na telefonski številki, ki jo je zaupal svojim strankam, ni bil dosegljiv, stika z goljufom preprosto ni bilo več mogoče vzpostaviti. Dokler ni premožnejšima zakoncema iz Jagodine prekipelo in sta sklenila priti na sled bolestnemu prevarantu brez primere: to jima je uspelo, a sta se kmalu vrnila v domovino, praznih rok oziroma brez dobrih novic, ki bi obupane družine potolažile, češ da Nikolić ni preprosto mrknil in da je šlo le za komunikacijski kratki stik. »Šele takrat nam je vsem postalo jasno, da je Nikolić navaden lažnivec in lopov. Potem smo še izvedeli, da je nekega dečka zdravil kar z vitaminom C!« je pojasnil Petrović, ki je bolečo zgodbo tudi prvi zaupal policiji.
Beograjčan se je v Dominikanski republiki očitno več kot odlično počutil in dobro znašel: tam je mirno živel kar sedem let, a ko se je pred dnevi, prepričan, da se je prah za njim polegel, vrnil v domovino, so ga predstavniki oblasti, ki je po toliko letih vendarle zbrala dokaze za aretacijo, zgrabili in obtožili grozljive prevare. Njegovi lažni čudežni zdravilni moči naj bi nasedlo najmanj 20 srbskih družin, in sicer iz Jagodine, Beograda, Zaječarja, Niša, Kragujevca in Despotovca, tožilstvo je zasula nepregledna količina gradiva.
