Ker je tako smešno preprost in amaterski, je spektakularen: po Nizozemskem in svetu še vedno odmeva torkov rop rotterdamskega muzeja Kunsthal, v katerem so ob 20-letnici ustanove predstavili več kot 150 slik iz zasebne Fundacije Triton, ki jo upravlja ena najpremožnejših nizozemskih družin Cordia, med mojstrovinami pa so se pobahali tudi z deli Clauda Moneta, Vincenta van Gogha, Pabla Picassa, Luciena Freuda, Henrija Matissa in Paula Gauguina.
Izginilo sedem umetnin, skupno vrednih okoli 100 milijonov
In prav umetnine naštetih velikanov so tudi izginile v noči na torek: točno ob tretji uri zjutraj, ko je Kunsthal, povsem osamljen sredi prostranega parka, zadonel in z alarmi predramil policiste. Ti so pridrveli že v petih minutah, a so jih tam pričakali le sledovi avtomobilskih pnevmatik, ki so vodile od stranskega vhoda do ceste. Ta je, mimogrede, povezana z bližnjim krožiščem, od koder vodijo poti v več smeri iz velemesta ... Iz zbirke, ki hrani dela iz 19. in 20. stoletja, so prebrisani tatovi v povsem šolskem slogu (vdrli so skozi stranska vrata, ki jih očitno varuje le piskajoča naprava, ne pa tudi mogočna ključavnica), odnesli najdragocenejše mojstrovine, skupno vredne okoli 100 milijonov evrov: Moneteva Most Waterloo v Londonu in Most Charing Cross v Londonu, Matissovo Bralko v belem in rumenem, Picassovo Harlekinovo glavo, Gauguinovo Žensko pred odprtim oknom, imenovano Zaročenka, Avtoportret Meyerja de Haan'sa in Freudovo Žensko z zaprtimi očmi. V javnost je še pricurljalo, da varnostnikov v temačnem parku med vlomom ni bilo v bližini, tako da so tudi čedalje glasnejše govorice, da je v zgodovinski rop vpleteno osebje galerije, ki se je dolgo pripravljalo na odmevno obletnico. Kunsthal ne pripravlja stalnih razstav, temveč gosti le najprivlačnejše umetnine, ki si jih izposoja po vsem svetu, za 20-letnico delovanja pa se je okitil z mojstrovinami največjih velikanov. Muzej so postavili po načrtih nizozemskega arhitekta Rema Koolhaasa, v njem pa razstavljajo dela različnih medijev – od slik, kipov in fotografij do modno oblikovalskih izdelkov.
Uradne vrednosti niso potrdili ne kriminalisti ne vodstvo muzeja, ki je spet odprt za javnost in kljub sedmim prazninam na stenah skorajda nemoteno nadaljuje program ob obletnici, a glede na to da so roparji premišljeno izbirali le med biseri galerije, ki bi na dražbi pobasali po več milijonov evrov, je izračun sto milijonov evrov verjetno povsem upravičen. A kaj bodo tatovi, bogatejši za sedem dragocenih umetnin, naredili s plenom, ni znano. Prodaja seveda ne pride v poštev, tudi črni trg ni več tako prometen in privlačen, kot je bil nekoč, pa tudi sicer bi bilo v podzemlju zaradi visokega tveganja mogoče iztržiti le deset odstotkov realne vrednosti, tako da kriminalisti, vodstvo galerije in zavarovalnica pričakujejo klic nepridipravov. Ti bi namreč utegnili izsiljevati bajne vsote v zameno za vračilo slik in celo zagroziti s poškodovanjem umetnin.
Najodmevnejše tatvine
Zgodovinska tatvina je 1911. uspela Vincenzu Peruggi, zaposlenemu v Louvru, ki je prespal v slovitem pariškem muzeju in iz okvirja vzel legendarno Mono Lizo. Sliko in tatu so odkrili dve leti pozneje v Italiji. Leta 1990 je skupina tatov, zakrinkana v policiste, onesposobila varnostnike v Isabella Stewart Gardner Museumu v Bostonu in si prilastila 13 mojstrovin, skupaj vrednih kar pol milijarde dolarjev! Največji rop umetnostne ustanove v zgodovini je strokovnjakom še danes uganka, za slikami pa se je izgubila vsaka sled. Rembrandtov Jacob Gheyn III. je bil tarča kar štirikrat, ravno tako je izjemno priljubljen Munchov Krik, ki je v kradljivih rokah končal trikrat. Nadvse drzno in spektakularno so nepričakovano pot ubrala dela Moneta, Degasa, van Gogha in Cezanna, ki so jih ukradli trije možje s smučarskimi maskami v Zürichu leta 2008 in se s kombijem odpeljali neznano kam s plenom, vrednim skoraj 170 milijonov dolarjev. Istega leta so muzej v São Paulu trije oboroženi moški oropali za pet dragocenih umetnin, med njimi eno Picassovo. Deli velike oltarne slike iz Genta bratov Jana in Huberta van Eycka so izginili 1934., leve plošče niso nikoli našli. Kanadski muzej likovne umetnosti v Montrealu je 1972. ostal kar brez osemnajstih umetnin, za katerimi se je izgubila vsaka sled. Posestvo sira Alfreda Beita, Russborough House na Irskem, je bilo tarča nepridipravov kar štirikrat od 1974., škoda pa znaša 30 milijonov dolarjev. V Narodni muzej v Stockholmu so leta 2005 vlomili oboroženi roparji in s seboj odnesli dve Renoirjevi deli in eno Rembrandtovo.