Jokal, ko je v vodi 
ločil zaljubljeni par

SEUL – V notranjosti trajekta Sewol so našli truplo fanta, ki je prvi poklical reševalce, ko je ladja začela toniti. Njegovi starši so ga identificirali na podlagi oblačil, identiteto morajo zdaj potrditi še z analizo DNK. Trajekt je potonil 16. aprila na poti iz Incheona blizu Seula na južni turistični otok Jeju, na krovu je bilo 476 potnikov in članov posadke, večinoma otroci: 339 dijakov in profesorjev se je z ladjo peljalo na večdnevni izlet.

Število mrtvih se je povečalo na okoli 180, potapljači iz temne, mrzle vode v trajektu še vedno vlečejo posmrtne ostanke potnikov, ker je vidljivost slaba, trupla zatipajo, zato bo končno število umrlih verjetno višje, rešenih je 174, več kot sto jih še vedno pogrešajo, najverjetneje so utonili. Posadka je namreč otrokom ukazala, naj ostanejo, kjer so, tisti, ki navodil niso upoštevali, ki so šli na palubo in potem poskakali v reševalne čolne, so preživeli, drugi so bili ujeti v kabinah, v potapljajoči se ladji – poslušnost, ubogljivost jih je stala življenje. Eden od potapljačev je dejal: »Urili smo se za take situacije, a je težko biti pogumen, ko v temni vodi naletiš na truplo.« Eden od njegovih kolegov je našel dekle in fanta, ki sta si zvezala reševalna jopiča, najverjetneje zato, da ju ne bi ločila voda; potapljač pa je moral jopiča razvezati, saj dveh trupel hkrati ni mogel odvleči na površje: »Jokal sem, ko sem pomislil, da sta hotela ostati skupaj, da sta poskrbela, da ju nič ne bo ločilo,« je dejal.

Preiskovalci se večinoma osredotočajo na tehnično oziroma človeško napako; po nekaterih informacijah naj bi bilo na trajektu kar trikrat več ljudi, kot je dovoljeno, poleg tega je bil tovor slabo zavarovan, bilo je premalo balastne vode (s katero vzdržujejo stabilnost med transportom). Kapitana Leeja Joon-seoka, starega 69 let, in druge člane posadke, ki so zapustili ladjo, so prijeli in obtožili malomarnosti, Leeja obtožujejo še, da je spremenil smer potovanja, ne da bi pri tem upočasnil. Tri minute po zadnjem zavoju so reševalci prejeli prvi klic v sili: klical je fant s tresočim se glasom. Prevezali so ga h gasilcem, ti pa dve minuti pozneje k obalni straži; kmalu je klicalo še dvajset drugih. »Rešite nas, na ladji smo, zdi se mi, da se potaplja,« je rekel fant iz Ansana, predmestja Seula. Tam, v srednji šoli Danwon, se je danes le začel pouk, dijaki so se vrnili v šolo, polno rumenih trakov, krizantem in fotografij sošolcev in profesorjev, ki so umrli v trajektu. Prva dva dneva pouka ne bo, psihiatri in psihologi bodo dijakom pomagali spopasti se z izgubo in šokom.