Od padca režima zloglasnega Moamerja Gadafija sta minili že dve leti, a podrobnosti o njegovi tiranski vladavini še vedno kapljajo na dan. Denimo srhljive zgodbe o haremu, v katerem je diktator in nasilnež tešil svojo spolno slo.
V kletnih prostorih pod njegovim dvorcem so trepetala ugrabljena dekleta, ki so jih potem urili za spolne sužnje, nato pa zakrinkali v telesne stražarke, ki niso bile nikakršen dokaz podpore ženske emancipacije v Libiji, v svoji knjigi piše novinarka Le Monda Annick Cojean. »Sploh niso znale ravnati z orožjem, le s svojimi telesi, saj so mu morale biti nenehno na razpolago, ko si je zaželel seksa,« piše v odmevnem delu. Soraja, ena od izbrank, ki se je v delu izpovedala, jih je štela komaj petnajst, ko je pritegnila Gadafijevo pozornost: predsedniku je izročila šopek rož, ko je obiskal njeno šolo, diktator pa je potem položil roko na njeno glavo – za dekle izjemna čast, za voditeljeve zveste sodelavce pa jasen znak, da si jo je izbral za svoj harem. Določil je nov plen, pripoveduje pisateljica, že dan pozneje pa so po Sorajo prišle tri vojakinje in jo kljub glasnemu nasprotovanju dekličine matere odpeljale neznano kam.
»Ne boj se me. Jaz sem tvoj očka«
Dogajanje, ki je sledilo, danes 24-letnica opisuje kot začetek konca njenega življenja. V palači so jo slekli do golega, vzeli njene mere in ji pregledali kri, potem pa jo skrbno uredili in napravili v tangice ter oprijeto obleko in jo napotili v Gadafijevo spalnico. »Ne boj se me. Jaz sem tvoj očka. Jaz sem tvoj brat in ljubimec. Za vedno bom ob tebi,« naj bi jo 2004., ko jo je gol pričakal v svoji postelji, ogovoril izprijeni diktator. Ko se mu je Soraja, nedolžna, poskušala izmakniti, jo je trdneje zagrabil in ji nasmejan pojasnil: »Bodi brez skrbi, gotovo ti bo všeč.« Potem jo je ozmerjal s kurbo, jo pretepel in si jo vzel. Dekle je kakor vse preostale žrtve uril v spolnosti: silil jo je v gledanje pornografskih filmov, opazovati pa ga je morala med spolnimi odnosi z drugimi, potem pa se sama preizkušati v zadovoljevanju potreb strogega vladarja. Kar sedem let je živela v ujetništvu v dvorcu nedaleč od prestolnice Tripolis, ob njej pa so bili številne deklice in dečki, ki so jih Gadafi in nekateri njegovi zaupniki, pogosto pod vplivom alkohola in kokaina, med orgijami redno posiljevali. »Urili so nas v nasilnem seksu, poniževali so nas, pogosto so nas zadrogirali in napili, da bi jim voljno sledili. Včasih so tudi urinirali in pljuvali po nas. Grozili so nam s smrtjo, če bi poskušali pobegniti,« se z grozo v očeh spominja nekdanja sužnja, ki je od osvoboditve živčna razvalina, miri se s približno 60 cigaretami na dan.
In čeprav strahu pred zloglasnim režimom in diktatorjem ni več, je Soraja ena redkih, ki so si drznili spregovoriti o letih trpinčenja in zlorab: dekleta so, čeprav so bila ugrabljena in v nagnusna dejanja prisiljena, še vedno tarče kritik konservativne družbe zaradi zunajzakonskih spolnih odnosov in sramote, ki naj bi jo nakopale svojim družinam: mnoge so zato odpotovale na zahod, kjer se preživljajo kot prostitutke, nekatere pa so se pred padcem razvpitega režima poročile z Gadafijevimi prijatelji in so še danes žrtve ponižanja in nasilja.
