KRVAVO

FOTO: Neverjetno: preživel dva napada iste medvedke

Objavljeno 10. oktober 2016 17.37 | Posodobljeno 10. oktober 2016 17.37 | Piše: U. S.

Todd Orr je sredi travnika srečal medvedko z mladičema.

Todd Orr ima velikansko srečo.

HELENA – To, kar je doživel Todd Orr, ni za tiste s slabim želodcem. Petdesetletnika iz ameriške zvezne države Montana je med izletom napadel grizli. Krvav in z več ranami od ugrizov se je odpravil navzdol, proti avtu, a ga je le nekaj minut pozneje spet napadel isti grizli. 
»Noge so v redu, notranji organi so v redu, oči so v redu,« pravi v 50-sekundnem posnetku, ki ga je naredil ob avtu. »Prehodil sem štiri kilometre, zdaj pa moram hitro v bolnišnico,« je povedal Orr, ki je napad s srečnim koncem popisal na facebooku. »Ker vem, da so medvedi pogosti v jugozahodni Montani, sem vsake pol minute zavpil, 'hej, medved', da ne bi ob poti naletel na neprijetno presenečenje.« A prav to se je zgodilo: na poti sredi travnika je srečal medvedko z dvema mladičema. Spet je zavpil, da bi jih pregnal, a ga je medvedka napadla, iz roke mu je zbila sprej, s katerim se je hotel zavarovati, in ga podrla na tla. Orr se je z obrazom stiskal proti tlom in si z dlanmi zavaroval tilnik. 
»Bila je nad mano, me grizla po rokah, ramenih, nahrbtniku, bilo je, kot bi me vsakokrat zadelo kladivo z zobmi,« je zapisal. »Ustavila se je za nekaj trenutkov in spet ugriznila. Spet in spet. Po nekaj minutah, zdela se mi je cela večnost, je izginila.« Orr se je takoj odpravil navzdol, ni hotel pregledati ran, dokler ne bi bil na varnem. A ni prišel daleč, že po nekaj minutah hoje je za sabo zaslišal – grizlija. »Nisem mogel verjeti, da se mi to dogaja, že drugič. Zakaj jaz? Pri prvem napadu sem imel srečo, spraševal sem se, ali bom drugega preživel. Podrla me je, se spravila name in me grizla po ramenu in roki. Prišla je do kosti, počila je. Roke, prstov nisem več čutil. Niti premaknil se nisem, mislil sem, da je konec. Nenadoma se je ustavila, samo stala je nad mano. Nikoli ne bom pozabil tega kratkega trenutka: bila je smrtna tišina, slišati je bilo le njeno globoko dihanje in ovohavanje.«

Orr je ležal, dokler medvedka ni stopila z njega in izginila v gozd. Šele potem je vstal in se odpravil proti vozilu: tam se je posnel in opisal rane, potem pa se odpeljal v klinični center v mestu Ennis. Na poti je srečal človeka in ga prosil, naj pokliče v bolnišnico, kjer ga je pričakal šerif Roger Thompson, Orr ga je prosil, naj mu pomaga odpeti pas. »Pri vsem, kar se mu je zgodilo, se ni pozabil pripeti. Le kakšne so možnosti, da te dvakrat v istem dnevu napade isti medved? Glede na okoliščine je odlično opravil. Na srečo je preživel, da o tem lahko govori. Mislim, da mora kupiti loterijsko srečko.«

No, Orr ima zlomljeno nadlahtnico, 12 centimetrov dolgo ureznino na desni strani glave, luknje od zob in podplutbe, nekatere v obliki šap. »Ni bil moj najboljši dan, vendar sem živ.« 

Deli s prijatelji