FOTO: Iznakažene zaradi mazačev

Emira Sela si zakriva obraz, ki ga kazi velika razjeda, travmatična posledica amaterskega kozmetičnega posega, ki jih je v Albaniji v zadnjem času čedalje več. Enaintridesetletnica je postala zaskrbljena, ko so se ji na obrazu začele pojavljati prve gubice. Frizerka ji je povedala, da bi ji lahko pomagala že preprosta injekcija, ki bi jo stala le kakšnih 60 evrov. »Zagotavljala mi je, da ničesar ne tvegam. Naštela mi je vrsto znanih žensk, ki so imele tak poseg,« se spominja Emira. »Nisem dolgo razmišljala, verjela sem ji na besedo,« s tresočim se glasom pove svetlolasa in zelenooka Emira.

Albanski frizerski in kozmetični saloni kljub pomanjkanju strokovnega znanja in medicinskega nadzora ponujajo tovrstne kozmetične posege, ki jih ne pokriva še noben zakon. In ena sama injekcija snovi, o kateri Emira ni vedela prav ničesar, je bila dovolj, da ji je avgusta lani uničila življenje. Čeprav jemlje antibiotike, jo mučijo bolečine, vročina in slabost, zaradi razjede na desnem licu je njeno oko napol zaprto, obraz pa skoraj paraliziran. »Tako sem iznakažena, da sem hotela narediti samomor,« prizna Emira, ki je izgubila službo v banki. Njen edini up je operacija v Italiji.

Sindrom Kim Kardashian

»Čedalje več je mazačev z injekcijami,« pravi Panajot Papa, plastični kirurg na zasebni kliniki v Tirani. »Težava je tudi v izdelkih, ki so v EU prepovedani, k nam pa pridejo ilegalno iz Turčije ali s Kitajskega.« Eriona Shehu, dermatologinja s tiranskega univerzitetnega kliničnega centra, pravi, da so ti nenadzorovani sintetični izdelki, kot so injekcije tekočega silikona in akrilamida, na prodaj po privlačnih nizkih cenah. »Kozmetični posegi so postali dobičkonosen posel. Pacient je le stranka, izpostavljena vrsti tveganj.« Shehujeva pravi, da želja, da bi bile videti kot zvezda ameriške resničnostne televizije Kim Kardashian, uničuje življenja mladih albanskih deklet, ki želijo biti lepe. Tipična starost za tovrstne posege je med 16. in 28. letom.

V državi s tremi milijoni prebivalcev je povpraševanje po kozmetičnih posegih samo v letu 2015 zraslo za 50 odstotkov, pravi raziskava albanske ekonomistične revije Monitor. Oglasi zanje so vidni vsepovsod. Tako je mogoče v izložbi kozmetičnega salona videti vabljivo reklamo, ki ženskam, ki pridejo v troje, ponuja 20-odstotni popust. Kakor opozarja dermatologinja z univerzitetnega kliničnega centra Monika Fida, so takšne ponudbe navadna past, saj promovirajo postopke, ki se izvajajo brez kakršnega koli medicinskega nadzora.

Panajot Papa pravi, da je operiral že ducat mladih žensk, starih od 20 do 27 let, ki so doživele zaplete po vbrizganju tekočega silikona v ustnice ali ličnice, za kar so odštele od 40 do 50 evrov. Tekoči silikon je v Italiji in Franciji že več kot 15 let prepovedan za kozmetično uporabo. In marsikatero dekle bo za posledicami mazaških posegov trpelo vse življenje.

Ukrepi države

Albanski zdravniki se bojijo tujih kozmetičarjev, ki za konec tedna pridejo iz Italije, Turčije in Grčije in ki večinoma nimajo diplome, kvalifikacij ali licence za izvajanje tovrstnih posegov in niso odgovorni za pacientovo stanje, pravi Besim Boci, vodja otorinolaringološkega oddelka v kliničnem centru v Tirani. Zaradi zakonskih lukenj pa ne more ukrepati niti pravosodje. Kakor priznavajo na tiranskem tožilstvu, je trenutno nemogoče odpreti preiskavo in kazensko preganjati tovrstne mazače samo na podlagi pritožbe.

V albanskem parlamentu zato pripravljajo zakon, ki bo uvedel nadzor nad kozmetičnimi saloni in tovrstnimi izdelki. Ko bo zakon, ki ga zahteva tudi Evropska unija, katere članica bi rada postala Albanija, sprejet, bodo mazači lahko kaznovani s tremi do desetimi leti zapora.