ŽALOSTNO

Družino tolaži še po smrti

Objavljeno 14. junij 2014 17.41 | Posodobljeno 14. junij 2014 17.42 | Piše: E. B.

Ne operacija in ne kemoterapija nista rešili britanske najstnice.

Teden dni po smrti ljube hčerke sta se britanska zakonca Caroline in Dean Orchard z neznosno bolečino odpravila v najstničino sobo, da bi pregledala in pospravila oblačila ter osebne predmete. Tam pa ju je njuna čudovita Athena še zadnjič presenetila.

Trinajstletnica, ki je nedavno izgubila boj z rakom, je namreč na hrbtno stran ogledala spisala svojo izkušnjo spopadanja z boleznijo in neverjetno zrele poglede na življenje, 3000 besed pa je zdaj njena številna družina sprejela za modro popotnico. »Vsak dan je poseben, zato ga dodobra izkoristi. Smrtonosna bolezen te lahko doleti že jutri, zato živi že danes! Življenje je slabo le, če ga živiš slabo,« je pronicljivo zapisala Athena, ki jo je lani doletel usodni osteosarkom. Bilo je nekaj dni pred božičem, ko se je takrat dvanajstletnica zgrudila v domači kuhinji v Leicestru: sledila je skoraj osemurna operacija tumorja na hrbtenici, zahtevnemu posegu pa naporna kemoterapija, ki je smrtonosne tvorbe poskušala pokončati še v ramenu in glavi. Athena je izgubila vse lase in telesno moč, ne pa tudi neomajne, jeklene volje. »Sreča je odvisna od nas samih. Morda ne gre za srečen konec, morda gre za samo zgodbo. Smisel življenja je v smiselnem življenju,« je še zapisala najstnica, ki je minuli teden izgubila boj s hudo boleznijo. »Kar nisem mogel verjeti svojim očem, ko sem zagledal popisano hrbtišče,« je povedal Athenin oče, vrtnar, ki je svoje delo opustil, da bi bil hčerki nenehno na razpolago med napornim zdravljenjem. »Nikoli ni omenila, da si zapisuje svoje misli, res pa je, da se je zelo rada poglabljala in razlagala o stvareh, ki jih jaz sploh nisem mogel dojeti. Bila je izjemno bistra.«

Athena, tretjerojena, je zapustila tudi devet sorojencev, ki zdaj vsak dan prebirajo modre besede, sklenili so namreč, da bodo zvesto sledili njenim napotkom za življenje. Ne nazadnje je bila prav ona tista, ki je vedno skrbela za druge, zatorej ne preseneča, da je za svoje najbližje poskrbela še po smrti. »Vedno je bila pozitivna, tudi ko je bila v bolnišnici, je ona tolažila mene, opozarjala me je, da moram jesti in da ne smem toliko jokati. Ogledalo bomo skrbno shranili, z njenimi besedami in podporo bomo lažje premagali to bolečino,« je še sklenila skrhana mati. 

Deli s prijatelji