Detomorilka se je 
izstradala do smrti

Mati, ki je pred dvema letoma utopila in zadavila tri svoje otroke, je umrla: še preden so ji lahko sodili za umore, se je izstradala do smrti. Sonia Blanchette, stara je bila 35 let, je hčeri, dveletno Anais in petletno Laurélie, ter štiriletnega sina Loica ubila v kadi v svojem stanovanju v kraju Drummondville blizu Montreala, ko je izgubila skrbništvo nad njimi. Bilo je 2. decembra 2012; Anais in Loic sta bila utopljena, najstarejša hči je umrla zaradi davljenja in utopitve.

Blanchettova je skrbništvo izgubila v začetku leta 2012, otroke je lahko videvala le med vikendi. Obtožili so jo umora, na sojenje je čakala več kot dve leti, njen odvetnik pa je povedal, da je raje izbrala stradanje do smrti, kot da bi stopila pred poroto. Da ne bo več jedla, se je odločila na drugo obletnico smrti otrok. Iz zapora so jo nekaj dni pozneje premestili na psihiatrično kliniko, kjer so jo nameravali ohranjati pri življenju, in sicer s prisilnim hranjenjem, a jim je njen odvetnik to preprečil. Jean-Pierre Ménard je pojasnil, da je to naredil zato, da bi Blanchettovi dovolili, da se ubije. Po quebeškem zakonu lahko vsak, ki ni duševno moten, zavrne kakršno koli zdravljenje. »Sčasoma se je odločila, da je življenje ne zanima več. Dolgo je razmišljala o svojem dejanju, obetih, in odločila se je temu narediti konec. Njeno največje upanje je bilo, da bo spet z otroki.«

Umrla je v petkovih jutranjih urah, le nekaj ur pred začetkom sojenja, težka le 36 kilogramov, v bolnišnici Sacré-Coeur v Montrealu so ji menda dali sedativ, da ne bi trpela. Oče otrok Patrick Desautels je upal, da bo živela dovolj dolgo, da bo odgovarjala za svoja dejanja, a je obenem priznal, da ga je njena smrt odrešila trpljenja, ki bi mu ga prineslo sojenje: »Zdaj mi ni treba na sojenje, to mi ne bi nič prineslo. V resnici me ne briga, ker je mrtva, ne smili se mi. Rad bi videl, da bi nekaj časa preživela v zaporu, da bi razmislila o tem, kaj je naredila. A se je odločila drugače.«