Umirajočo ženo je ustrelil štirinajstkrat, toda Branko Lončar, kot kaže, ne bo odgovarjal za brutalen zločin, ki se je zgodil leta 1994, poročajo britanski mediji. Po rodu Srb, sicer pa že več kot 15 let britanski državljan, se ne bo predal hrvaškim oblastem, ki so ga pozneje obsodile v odsotnosti, Otočani pa ga ne bodo izročili, je sklenilo vrhovno sodišče v Londonu. Lončar, ki zdaj šteje 55 let, je opravilno nesposoben, živi od socialne podpore, ima težave z duševnim zdravjem in odvisnostjo od alkohola, je po umoru lastne žene sam skrbel za sinova, je obramba prepričevala na sodišču in morilca nazadnje celo uspešno predstavila kot žrtev! Da bi se po toliko letih vrnil v domovino, kjer bi ga kaznovali zaradi zločina, ki se je zgodil pred več kot dvema desetletjema, bi bilo nesmiselno in zanj pogubno, so še pribili. Bilo je sredi vojne vihre, ko sta se zakonca Branko, vojaški veteran, in Mirjana srdito sprla, ona pa je potem zagrozila s samomorom. Svojo namero je uresničila, stekla je na dvorišče in se obesila, Lončar pa je, ko jo je videl viseti z vrvi, vzel pištolo in jo štirinajstkrat ustrelil! Na procesu, ki je leto dni pozneje potekal na srbskem sodišču, so ga oprostili, češ, za Mirjano je bil usoden samomor, ne pa streli razjarjenega moža (kar je sicer potrdil samo en sodni izvedenec), Branko pa menda tudi ni namerno streljal vanjo, čeprav jo je z oddaljenosti treh ali štirih metrov zadel štirinajstkrat, je absurdno zatrjevala obramba in – zmagala. Lončar je pozneje z majhnima sinovoma zapustil Ostrovo, kjer naj bi bil žrtev diskriminacije zaradi etničnih sporov med Srbi in Hrvati. Leta 1999 so mu Britanci podelili azil in kmalu tudi državljanstvo, prav tako tudi njegovima sinovoma, ki sta zdaj že odrasla. Eden je že poročen in ima družino, drugi še vedno živi z očetom.
Obsojen na štiri leta zapora
Leta 2000 je hrvaško vrhovno sodišče preklicalo oprostilno sodbo iz leta 1995 in začelo proces v Lončarjevi odsotnosti. Obsodili so ga na štiri leta zapora zaradi poskusa umora, takrat so štirje izvedenci potrdili, da je bila Mirjana še živa, ko je on vzel orožje v roke, o tem, da je bil njegov namen moriti, ni dvoma, so sklenili. Leta 2004 so sprožili postopek za izročitev zločinca, ki pa se je končal šele pred dnevi. Britanci so se odločili, da Lončarja ne bodo izročili hrvaškim oblastem, saj bi bil zapor po toliko letih na Otoku, kjer si je že pred desetletjem ustvaril življenje z novo partnerico, Britanko srbskega rodu, povsem nesmiseln, celo poguben za Lončarjevo duševno zdravje. Pristavili so še, da so hrvaške oziroma srbske oblasti osumljenca same izpustile na prostost in da mu ni nihče oporekal pri selitvi na Otok, kaj šele da bi mu to kdo poskušal preprečiti. Obsojenec povrhu še vedno vztraja, da bi bil v domovini žrtev etnične diskriminacije, spomini na Mirjanino smrt so med prebivalci zdaj hrvaške vasi Ostrovo, ki bi ga nedvomno linčali, pač še vedno živi. Nova partnerica pa da mu ponuja ljubečo podporo in upanje za srečno življenje, čeprav se je izkazalo, da živita 160 kilometrov narazen, saj je ona doma v Leicestru!
Britanska javnost je odločitev vrhovnega sodišča sprejela z negodovanjem. Medtem ko jim oblasti zatrjujejo, da bodo počistile s kriminalci iz tujih držav, tem ponujajo azil in jim omogočajo udobno življenje s socialno denarno podporo, Lončar pa je povrhu človek, ki je prišel navzkriž z zakonom tudi na otoških tleh. Leta 2012 so ga namreč prijeli zaradi tatvine, leto dni pozneje pa zaradi nasilja.