Potem ko je južnoafriško sodišče decembra lani v procesu, zaznamovanem s pretresi in burnimi izpovedmi, oprostilo Shriena Dewanija za smrt njegove žene Anni, se je družina pokojne zaobljubila, da ne bo nikoli prenehala iskati resnice, odgovora na vprašanje, zakaj je morala komaj 28-letna hči umreti. Oče mlade Švedinje Vinod Hindocha v svoji knjigi, ki bo izšla jutri, razkriva svoje neskončno žalovanje in bolečino, za katero je po njegovem kriva le ena oseba: njegov zet.
Po pogrebu zabava s picami
Zakaj se je moral ta človek vplesti v naše življenje, se sprašuje Hindocha v knjižni izpovedi, katere odlomki že preplavljajo svetovne medije. »To je moški, ki je zapustil lastno ženo, ko ga je najbolj potrebovala. To je moški, ki mi ni dovolil, da se dostojno poslovim od lastne hčerke. To je moški, ki je iz krste odstranil pisma in pometal vrtnice. To je moški, ki ni dovolil Annijini sestri, da bi spregovorila na pogrebu. To je moški, ki je po pogrebu pripravil zabavo s picami, namesto da bi žaloval za ženo. To je moški, ki se je odpravil po nakupih in k frizerju, namesto da bi me pospremil v mrtvašnico pogledat Annijino truplo,« je svoj prezir na papir zlil skrušeni Hindocha, ki je kakor večina britanske, južnoafriške in švedske javnosti še vedno prepričan, da je britanski milijonar Dewani naročil umor svoje žene, neveste, pravzaprav.
Naj spomnimo, Shrien in elektroinženirka Anni sta se leta 2010 poročila v Mumbaju na tradicionalni, tridnevni hindujski slovesnosti, na katero je bilo povabljenih kar 500 gostov! In kdor ni utegnil takrat do Indije, bi imel priložnost udeležbe na civilni poroki, ki sta jo zaljubljenca načrtovala za leto 2011 na Otoku: toda že nekaj dni po prvem obredu sta odletela v Cape Town na poročno potovanje, kjer naj bi ju med nočnim ogledom soseske Gugulethu napadli roparji; ti so Dewanija izpustili, njegovo ženo pa odpeljali, jo posilili in umorili. V prihodnjih dneh so prijeli dva storilca in taksista ter jih obtožili zločina, že kmalu pa so sodelovanja osumili tudi Annijinega moža: zaprti taksist je namreč izjavil, da mu je Britanec plačal 1700 evrov za ugrabitev in umor žene. A ko bi ga morali Britanci izročiti južnoafriškim oblastem, so Dewaniju nenadoma postavili diagnozo posttravmatskega stresnega sindroma, zaradi katerega je proces obstal za dve leti. Tri obtožence so medtem obsodili na dolgoletne kazni, Dewanija pa decembra lani šokantno oprostili: čeprav je večkrat spremenil svojo različico zgodbe in je proti njemu pričal taksist, oglasil pa se je tudi nemški transvestit, ki naj bi mu Britanec plačal za seks in ki naj bi mu zaupal, da se želi znebiti žene. Toda sodnica je nazadnje sklenila, da hoče tožilstvo povsem neutemeljeno prikazati spolno usmerjenost obtoženca kot vzrok za načrtovanje grozljive zarote, za katero da pač ni dokazov.
In čeprav je primer uradno sklenjen, je Annijina smrt še vedno nepojasnjena, njena družina pa se s tragičnim koncem še vedno ni sprijaznila. Kako se je lahko Dewani izmazal iz primeža pravosodja, se še vedno sprašuje obupani oče umorjene: s knjižno izpovedjo želi vsaj opozoriti na pokvarjeno in brezčutno ravnanje uspešnega poslovneža, ki da je njegovo hčer očitno zlorabil za prikrivanje svojih izprijenih spolnih nagnjenj, potem pa se je brutalno znebil, ko je ni več potreboval. V odlomkih, ki so jih medijih objavili pred izdajo knjige, skrušeni oče pripoveduje o mučnih dneh po Annijini smrti, ki jih je zaznamoval predvsem hladnokrvni Shrien: ta ni nikoli izkazal sočutja do ženine družine, niti najmanj ni upošteval njihovih želja pri organizaciji pogreba, še več, skorajda so ga morali prositi, da jim je dovolil navzočnost.
Da bi bilo poslednje slovo v njenem rodnem Mariestadu, vdovec še slišati ni hotel, potem pa je hotel še prepovedati prisotnost na pogrebu ženinim švedskim prijateljem! Hindochajevi, povsem šokirani zaradi brezčutnega zeta, so nekaj mesecev pozneje pripravili svojo spominsko slovesnost: od ljubljene hčerke in sestre so se poslovili ob jezeru Vänern, kamor je Anni zelo rada zahajala.