Župnik naj bi zlorabil deklico (8), namesto sodbe pa k psihiatru

LJUBLJANA, MEDVODE – Spolni napadi na otroke poleg krvnih deliktov spadajo med najhujša klasična kazniva dejanja, toda v javnosti premalo poročamo o iztirjencih. Zaradi varstva pravic in zaščite otrok so praviloma vsi postopki tajni, tudi sodni, vendar pa je v zadnjih letih kljub temu izbruhnilo nekaj škandalov, saj so za potešitev svoje sle nemočne otroke zlorabili tisti, ki so jim bili ti zaupani v varstvo. Tudi o nekaj izprijenih duhovnikih smo žal že morali poročati in proti enemu od domnevnih grešnikov iz njihovih vrst naj bi se včeraj po naših informacijah z javno razglasitvijo sodbe končal sodni proces na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišču – Francu Klopčiču, nekdanjemu župniku iz Preske pri Medvodah, ki pa ne dela več v župniji in ne opravlja pastoralnega dela.

Njegova vest je mirna

Bil je sicer eden od redkih, ki niso molčali, ko je odjeknila vest o njegovih domnevnih umazanih igricah. Klopčič, sicer tudi sam oče odraščajoče hčerke, naj bi po obtožbi med septembrom 2004 in marcem 2005 v sobi župnišča med veroukom spolno zlorabil takrat osemletno deklico. Zgodilo naj bi se po eni od ur verouka, v sobi župnišča naj bi deklico pobožal po licu, poljubil jo je, ji slekel hlače, se slekel še sam ...

O teh očitkih na svoj račun je Klopčič leta 2013 sam obvestil farane s pismom. »Sporočam vam, da sem že skoraj eno leto (natančneje od 18. maja 2012) pahnjen v stisko krive ovadbe pedofilije. Te očitke odločno zavračam in vam sporočam, da sem glede tega čist kot solza.«

Tistega majskega dne naj bi ga namreč obiskal kriminalist in mu sporočil, da je osumljen kaznivega dejanja spolnega napada na mladoletno osebo, mlajšo od 15 let. Kot je Klopčič pozneje povedal v pogovoru za Slovenske novice, je policista vprašal, kdaj naj bi to bilo, pa naj bi mu ta odvrnil, da okrog leta 2004. »Ta očitek – popoldne je bil v domačem kraju pogreb moje mame – mi je pomnožil žalost do neskončnosti. Lahko naredim harakiri, ne pa tega, kar mi očitate. Ko bi jaz imel to nagnjenje, kot se mi očita, pa ga hvala Bogu nimam, bi bil na dnu morja v globini Titanika. Tega nisem storil, moja vest je mirna. V to zgodbo sem potisnjen.«

O dekletu, ki naj bi ga bila prijavila, pa je dejal, da se je spominja. »Zadnjič je bila pri verouku drugi teden v februarju 2005. Nikoli ni prihajala sama, vedno jo je pripeljal in odpeljal oče. Ko je prenehala prihajati, sem domneval, da je pač oče ne utegne več voziti. Jeseni je znova začela obiskovati verouk, po novem letu 2006 pa je čisto prenehala prihajati. V veroučni dnevnik sem napisal, da je neocenjena.«

Pregledal ga bo psihiater

Klopčič je sicer že na predlanskem predobravnavnem naroku odločno zavrnil ponudbo okrožnega državnega tožilca Mateja Peterce, da bo v zameno za priznanje krivde obsojen na leto in šest mesecev zapora. »Tega, kar mi očitate v tej obtožnici, ne priznavam.«

Klopčičev odvetnik Jože Hribernik je po naroku zabentil, da je obtožba nezaslišana že zaradi tega, ker čas dejanja navaja obdobje sedmih mesecev, kar onemogoča uspešno obrambo: »Kako naj obdolženi uveljavi alibi za 212 dni, od tega pa je minilo več kot deset let?« Po odvetnikovih podatkih naj bi sicer domnevna oškodovanka v tistem času živela v zelo hudih družinskih razmerah, obramba pa ima menda celo pričo, soseda, ki naj bi bil na sodišču pripravljen povedati, da se je njen oče mesec pred izbruhom afere zarekel, »da je duhovnike treba stisniti in da oni vse plačajo«.

Obtoženi župnik pa je dejal: »Čakam, da se stvar na sodišču razplete, nato pa gre življenje naprej. Sočustvujem z vsemi pedagoškimi delavci, ker je to poklicni riziko in se lahko vsakdo znajde v podobnem položaju ter ostane brez možnosti prave obrambe.« Pred ljubljansko okrožno kazensko sodnico Ireno Škulj Gradišar se sojenje včeraj še ni zaključilo, saj bo Klopčiča po naših informacijah moral pregledati sodni izvedenec za psihiatrijo, ki naj bi ugotovil, ali je sploh osebnost, ki bi bila sposobna zagrešiti tako nagnusno dejanje, kot mu ga očitajo organi pregona.