Županu se smili voznik, ki je ubil motorista

KOČEVJE, LJUBLJANA – Niti hvalospevi župana občine Kočevje dr. Vladimirja Prebiliča na račun Branka Južniča tega 57-letnika ne bodo odrešili zapahov. Znani gospodarstvenik je zagrešil prometno nesrečo, v kateri je umrl komaj 22-letni motorist Miha Lunder iz Kočevja, zato bo moral na prestajanje dveletne zaporne kazni. Taka je bila tudi ponudba tožilke dr. Katarine Bergant v zameno za priznanje krivde, ki pa je na noge vrgla pooblaščenca Mihove družine, odvetnika Francija Matoza: »Predlagana kazen tožilstva je nepravična. Dejstvo, da je imel obdolženec še dve uri po nesreči v krvi kar 1,34 promila alkohola, kaže, da je dobesedno umoril Lundra. Verjamem, da je obdolžencu danes žal, saj se boji posledic svojega ravnanja, vendar pa bi moral obžalovati že takrat, ko je pijan sedel za volan.«

»Ubil mi je sina, stalno vozi pijan«

Nekdanji direktor enega večjih gozdnih gospodarstev v državi, Gozdarstva Grča, dolgoletni predsednik upravnega odbora proizvajalca vode Costelle in aktualni direktor kočevskega podjetja Recinko, to ima status invalidskega podjetja, je grešil 19. maja 2015. Južnič, ki je doma iz Colnarjev pri Kostelu, je ob 18.15 vozil toyoto rav4 iz Kočevja proti domačemu kraju, pri odcepu za Colnarje je zavil levo in pri tem ni pustil mimo voznika motorja, ki mu je pripeljal naproti. Lunder je z yamaho trčil v avtomobil, padel in se tako hudo ranil, da mu niti takojšnja pomoč ne bi rešila življenja. Voznik avta je storil kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu, zagrožena kazen je do 12 let zapora.

V preiskavi je Južnič dejal, da je nasproti vozečega motorista videl, toda ocenil je, da je dovolj oddaljen, da bo lahko varno izpeljal manever zavijanja. Motorist je po njegovem mnenju vozil prehitro. Pred nesrečo naj bi res izpraznil nekaj kozarcev, vendar se je počutil popolnoma sposobnega za vožnjo. Po ocenah strokovnjakov je imel v trenutku trčenja v sebi kar 1,53 promila alkohola, torej so bile njegove vozniške sposobnosti že pomembno zmanjšane.

Ko smo se po tragični nesreči pogovarjali z družino mladega poklicnega vojaka, je sestra Anja v solzah pravilno napovedala: »Povzročitelj bo odsedel par mesecev, meni pa bo Miha vse življenje manjkal.« Njegov oče Jože je na preiskovalnem oddelku sodišča povedal, da Južniča pozna že od majhnega, oba sta člana iste lovske družine. »Ubil mi je sina. Stalno vozi pijan. Govori se, da ima zaščito pri policiji, že več kot 20 prometnih nesreč naj bi imel, pa ni bil nikoli obravnavan.« Oče je prepričan, da je sin vozil po predpisih: »Motor je imel eno leto, imel je družbo, ki mu je sugerirala, naj se ne druži s tistimi, ki so vozili hitro. Vozil je počasi, zavedal se je, da še nima dovolj izkušenj, motor pa je imel tudi blokado za moč, tako da ni mogel dati vsega od sebe.«

Skupnost ga nujno potrebuje?

Voznik toyote je krivdo na predobravnavnem naroku priznal. »Obžalujem, zgodilo se je nekaj, kar se ne bi smelo. Vsak dan se spomnim na to, saj se je zgodilo le 100 metrov od domačije in se vsak dan večkrat peljem mimo. Družini Lunder sem se opravičil, s člani svoje družine sem se udeležil pogreba. Plačal sem vse, tudi tisto, kar je od mene zahtevala zavarovalnica. Pripravljen sem sprejeti vsakršno odločitev sodišča, imam pa željo, da bi lahko še naprej opravljal svoje delo, in menim, da bi lahko lokalni skupnosti pomagal tudi z družbenokoristnimi deli.«

Ko je tožilka Bergantova zanj poleg zaporne kazni predlagala tudi stransko kazen leto in pol prepovedi vožnje vozil kategorije B, pa je potožil, da ima zelo slabe možnosti javnega prevoza na delovno mesto v Kočevje. »Do tja je 22 kilometrov, na dan pa skozi Kostel peljeta dva niti ne avtobusa, ampak kombija.«

Južničev odvetnik Aljoša Ravnikar je okrožni kazenski sodnici Poloni Herman izročil pismi, iz katerih kar puhti besed, kakšna škoda bi baje nastala za lokalno skupnost, če bi moral povzročitelj nesreče v zapor. Pod eno se je torej podpisal župan Kočevja, iz njega pa med drugim izvemo, da je bil Južnič direktor Grče, pomembnega delodajalca v občini, ki je tudi redno sponzoriralo razne dogodke in pomagalo ljudem v stiski. Zdaj je direktor Recinka, ki zaposluje invalide. »Ustvaril je zgodbo o uspehu, od 130 zaposlenih je več kot polovica invalidov. Odgovornost bo moral sprejeti, a to za njega ne bo težava,« je zapisal Prebilič, ki si torej želi, da bi bil Južnič še naprej »koristen v lokalni skupnosti«.

V drugem pismu pa o Južniču tako napiše predsednik skupščine Recinka: »Je odgovoren, vesten in delaven. Prosim, da upoštevate, da je eden od ustanoviteljev Recinka, ki ga nujno potrebuje, saj zelo dobro dela. Pri kazni upoštevajte njegovo vlogo pri vodenju družbe, ki ima med zaposlenimi več kot polovico delovnih invalidov. Naj jo še naprej uspešno vodi.«

Alkohol vodi le v zapor

Toda takšna pisma resnici na ljubo pač ne morejo imeti vpliva na postopek v tako hudi kazenski zadevi, čeprav torej pooblaščenec družine Lunder benti, da je predlog tožilstva o dveh leti zaporne kazni »daleč od tiste, ki bi mu jo bilo treba izreči«.

Vendar se tožilka strinja, da je za Južniča precej olajševalnih okoliščin (denimo priznanje in iskreno obžalovanje), »toda ne moremo mimo tega, da je za volan sedel pod vplivom alkohola in da je povzročil nesrečo z najhujšo možno posledico. Glede na alkoholiziranost pa ni mogoče predlagati drugega kot zaporno kazen. Toleranca do alkohola v prometu mora biti ničelna.«

Tudi Južničev zagovornik je na dolgo in široko razlagal, kako pomemben je njegov klient za lokalno okolje, v katerem deluje in živi. »Upoštevati je treba, da je dejanje obžaloval, se opravičil, poravnal vso škodo, ki jo je bilo mogoče poravnati. Sodišče naj upošteva, da je v dozdajšnjem življenju pokazal visoko stopnjo družbene odgovornosti s podpiranjem raznih aktivnosti in interesa lokalnega okolja... Predlagam sankcijo opominjevalne narave z najvišjo možno preizkusno dobo. Če bi sodišče menilo, da to ni primerno, pa namesto zapora predlagam, da opravlja dela v splošno korist oziroma da med prestajanjem kazni še naprej dela in živi doma, razen v prostih dneh, ko mora biti v zavodu.«

Ne bo šlo, je sporočila sodnica Hermanova in razsodila tako, kot je predlagala tožilka. Pogojka ali katera od alternativnih oblik izvrševanja kazni olajševalnim okoliščinam navkljub »ne pridejo v poštev, ne moremo mimo alkohola, teže in okoliščin kaznivega dejanja«. Južniča je obsodila na dve leti zapora, leto in pol pa ne bo smel sesti za volan. Ker ima 3000 evrov plače, bo po njenem mnenju zmogel plačati tudi stroške kazenskega postopka in sodno takso.

Po sodbi okrajnega sodišča v Kočevju je že plačal 1400 evrov globe, kar mu bo všteto v zaporno kazen. »Vsakih 42 evrov se izenači z enim dnem zapora,« je povedala sodnica. Zgodba sicer še ni končana, obsojenec se namreč lahko pritoži na višino prisojene kazni, pozneje pa lahko še vedno zaprosi za opravljanje del v splošno korist ali za tako imenovani vikend zapor.