LJUBLJANA – »Preiskava z uporabo klasičnih in prikritih policijskih ukrepov intenzivno poteka od konca junija,« je uradni govorec ljubljanske PU Vinko Stojnšek potrdil včerajšnjo vest, ki se je kot blisk razširila med kronisti. Mestni možje postave so namreč že kmalu po šesti uri zjutraj izpeljali sklepni del kriminalistične operacije zaradi tragične junijske smrti 31-letne Ljubljančanke Zorice Škrbić in v osmih hišnih preiskavah sedmim osebam odvzeli prostost zaradi suma, da so zagrešili kazniva dejanja ugrabitve, mučenja, uboja in pomoči storilcem po dejanju.
(Le) uboj, ker je niso imeli namena umoriti?
Najbolj pomenljiva informacija od vseh je bila, da so pridržali tudi stara znanca policistov, 29-letna dvojčka z ljubljanskega Viča, Daliborja in Veliborja Lipovca. Kje so potrkali na Daliborjeva vrata, nam ni znano, Veliborja pa so iz postelje vrgli v Žavcerjevi ulici 11 na Viču, kjer ima stanovanje. Po nekaj urah se je v spremstvu kriminalistov prikazal pred manjšim blokom, skupaj so si ogledali vsebino prtljažnika očitno njegovega črnega Beemvejevega lepotca, nato pa so se vrnili v stanovanje.
O preostalih, ki so jim odvzeli prostost, naši policijski viri pravijo, da so z nekaterimi sicer že imeli opravka, vendar naj bi bili širši javnosti bolj ali manj neznani. Poleg obeh Lipovčevih naj bi bili med preiskovanimi Mladen Knežević (ta naj bi, ker ga niso našli doma, sam odkorakal na policijo, začudeno spraševal, zakaj ga iščejo, in naj bi ga kmalu izpustili), Senad Livadić, Željko Petrović, Blagoje Sazov in M. T.
Ena od preiskav naj bi potekala tudi v lokalu s hitro prehrano Trocadero na Tržaški cesti, po nekaterih informacijah naj bi namreč tam zdaj ali v preteklosti delal nekdo, ki bi kaj moral vedeti o uboju Škrbićeve.
To sta 25. junija v poznem popoldnevu v Trnovem s kolesa zbila dva zamaskirana neznanca, jo ugrabila in odpeljala v neznano, in kdo ve, kaj se je z njo dogajalo vse do četrte ure zjutraj, ko so nekateri prebivalci z okoliških hribov zagledali ogenj na obrobju Podpeči. Takrat naj bi namreč ugrabitelji odvrgli pretepeno Zorico pod hruško pri mostu čez Ljubljanico, nekaj sto metrov stran pa sežgali belo alfo 156, ki je imela nameščene lažne registrske tablice.
Ko so nesrečno žensko odkrili domačini, je bila še živa, pripovedovali so nam, da je bila le v spodnjicah, sledi pa naj bi nakazovale, da sta ji ugrabitelja po odvzemu prostosti zvezala roke in noge. Dejstvo, da glede na znano zgodbo o grozljivi smrti Škrbićeve policisti preiskujejo (le) sum milejšega uboja, potrjujejo nekatere prve informacije, da je ugrabitelji niso imeli namena umoriti, a so bili z njo kljub temu precej grobi, zato se ji je, ko jo je po najdbi premaknila ena od domačink, prelomilo počeno rebro ter ji usodno prebodlo pljučno krilo.
Zvodeneli dokazi proti Lipovčevima
Čeprav nekateri tragedijo povezujejo z Dejanom Vidmarjem, njenim fantom in nepravnomočno obsojenim roparjem sefov SKB v noči na 1. november 2005, pa naj ne bi bil vpleten v ugrabitev, prav tako naj pri njeni smrti ne bi šlo za opozorilo njemu, naj o še neodkritih podrobnostih ropa molči kot grob. Kot nam je povedal eden od virov, ima s praznjenjem sefov vse skupaj zveze le toliko, »da so mladeniči pač mislili, da je zaradi tega ropa tudi Škrbićeva polna denarja, zato so jo ugrabili, ko so ugotovili, da ni bogata, pa so jo vrgli iz avta«.
Uganka je tudi, kakšna naj bi bila pri vsem skupaj vloga bratov Lipovac in kako trdne dokaze imajo proti njima policisti, saj se z njimi v nekaterih drugih primerih niso ravno izkazali. Tudi v tej zgodbi naj bi ju skupaj z Livadićem sumili le kaznivega dejanja pomoči storilcem po storitvi kaznivega dejanja, neposredno v zvezi z ugrabitvijo in smrtjo Škrbićeve pa naj bi preiskovali Sazova, Petrovića in M. T.
O Veliborju so sicer kronisti pisali leta 2005, ko ga je na Langusovi cesti v dimlje ustrelil Gregor Trajkov. Ko so temu sodili zaradi poskusa umora, so ob prvi razglasitvi sodbe po sodnih hodnikih odmevale kletvice in grožnje, na ponovljenem sojenju pa Trajkov ni dočakal razglasitve sodbe novembra 2007, saj so ga dva meseca prej pred njegovim domom v Rožni dolini pokosile krogle. Za vpletenost v ta umor, ki po sedmih letih še vedno spada v svet nerešenih kaznivih dejanj, so policisti osumili prav Veliborja in Daliborja, ju nekajkrat poklicali na razgovor, vse pa bojda prenehali tedaj, ko je njun pravni stroj zapretil s protiukrepi, če ju brez dokazov ne nehajo klicariti na zaslišanja.
So pa dvojčkoma Lipovac že sodili in očitki na njun račun so bili zelo hudi. Leta 2008 so jima tožilci v ljubljanski sodni palači očitali več kaznivih dejanj izsiljevanja, Veliborju pa tudi nasilništva, saj naj bi grdo ravnal s svojo punco Gordano, jo leta 2003 odpeljal v Mostec, tam metal po tleh, jo udarjal in brcal.
Toda kaj, ko so si tisti, ki so ju obremenili na policiji, pred obličjem pravice čudežno premislili. Eden od izsiljevanih, M. L., je na sodišču pleteničil o nesporazumu zaradi policijskih manipuliranj z njim, Gordana pa je branila Veliborja, da je ni nikoli udaril in da ga ima prav rada. Velibor in Dalibor sta bila oproščena.
»Na vsaki razpravi se je pred sodno dvorano pojavil njun sorodnik, ki je z grožnjami obdelal priče, zato so se te tako bale, da so raje lagale v prid dvojčkoma,« so nergali predstavniki organov pregona, Veliborjev odvetnik Boris Grobelnik pa je vračajoče grmel, da je šlo za izmišljene zgodbe na njun račun, potem ko so policisti in tožilci ugotovili, da jima ne morejo naprtiti odgovornosti za smrt Trajkova.
V kateri od medijsko odmevnejših zgodb je bil doslej celo obsojen le Velibor. Zaradi vloma v kranjskogorsko poslovalnico banke SKB so ga kaznovali z enim letom pogojnega zapora.