EKSPLOZIJA

Znanost ne ve, zakaj jo je opeklo mleko

Objavljeno 15. januar 2013 11.25 | Posodobljeno 14. januar 2013 20.50 | Piše: Boštjan Celec

Kar se je zgodilo Gabrieli Hotko, je najmanj raziskani fizikalni pojav.

Če mleka ne mešate, ni nujno, da le skipi, tudi tak fenomen vas lahko doleti (foto: Dejan Javornik, Delo).

LJUBLJANA – Eno izmed najnenavadnejših sojenj, ki smo mu bili v zadnjih letih priče na slovenskih sodiščih, je bilo zagotovo tisto o eksploziji mleka v obraz Gabriele Hotko iz Cmereške Gorce. Čeprav se ji je po objavi njene zgodbe v občilih oglasilo nekaj Slovencev, ki so prav tako na svoji koži občutili, kako nevarno je lahko mleko ob na videz nedolžnem segrevanju v lončku, ljubljanske okrožne pravdne sodnice Božene Novak njihove izkušnje ne zanimajo, saj niso bili priče pri izkustvu Hotkove pa niti izvedenci oziroma strokovnjaki za dogajanje med procesom segrevanja mleko niso. In čeprav je ponovljeno pravdo, v kateri je enkrat že razsodila proti Hotkovi (ta od proizvajalcev spornega mleka Ljubljanskih mlekarn terja 31.676 evrov odškodnine), sodnica zdaj že končala, si, resnici na ljubo, niti s sodno zapriseženimi izvedenci ni mogla prav dosti pomagati.

Niti Američana ne vesta

Zgodilo se je 12. avgusta 2007, ko je Hotkova odprla tetrapak alpskega mleka Ljubljanskih mlekarn (Mercatorjeve podznamke) s 3,5 odstotka mlečne maščobe in tekočino nalila v lonček. Postavila ga je na električno ploščo in dala na najnižjo temperaturo, da se segreje. »Ko sem pozneje stopila do štedilnika in ploščo izklopila, je počilo.« Silovita eksplozija je izjemno vročo tekočino brizgnila do stropa. »Začutila sem bolečino. Nisem vedela, ali sem živa ali mrtva. Pomislila sem na plin, a smo ga odklopili. Šele potem sem videla, da je vse belo od mleka.« Imela je opekline po očeh, obrazu, vratu in prsnem košu.

Za tožbo se je odločila, ko je na embalaži mleka prebrala navodilo »Če ga kuhate za pripravo jedi, ga med kuhanjem mešajte«. Toda, tako zatrjujeta Hotkova in njen pooblaščenec Jožef Klavdij Novak iz odvetniške družbe Čeferin, »povprečni potrošnik ob opozorilu na embalaži pomisli, da je treba mešati zaradi preprečitve neprijetnega prijemanja na dno posode«. Sprašujeta se, zakaj potem raje ne piše, da »obstaja nevarnost eksplozije, če ga med segrevanjem ne mešate«.

V za pravdo najpomembnejšem iskanju odgovora, ali je obstoječe opozorilo pravilno in v čem je torej skrivnost mleka, da lahko tako silovito izbrizgne, kar je sicer po mnenju magistrice živilskih znanosti Mateje Juvančič, ki je zaposlena v Ljubljanskih mlekarnah, »splošno znano dejstvo oziroma je to splošna lastnost mleka«, zagotovo pa znano vsaj »proizvajalcem mleka«, na sklepni dan pravdanja ni pomagala niti sodna izvedenka za živila in živilsko tehnologijo.

Stanka Turk se je v iskanju zapletenega odgovora na vprašanje, kaj je sploh doletelo tožnico, bojda posvetovala s kopico raznoraznih strokovnjakov. Trdi, da celo z dvema profesorjema z ameriških univerz. Toda do stoodstotnega odgovora glede tega, pravi mu fenomena, se ni mogla dokopati.

Burneje od kipenja

Izpostavila je sicer osem neugodnih dejavnikov, ki bi lahko privedli do dogodka, ki je doletel Hotkovo, lahko je vplival eden ali več njih. Sodnica je rinila vanjo, naj izpostavi vsaj enega, a ji izvedenka ni mogla pomagati. »Homogenost mleka je zagotovo eden od dejavnikov. Homogene tekočine so bolj podvržene pregrevanju. Če je odsotno še mešanje ... Morate vedeti, da je proces vretja najmanj raziskani fizikalni pojav, o njem je najmanj znano, zato ni mogoče oceniti, kateri od dejavnikov vpliva na pojav pregretja tekočine.«

Se je pa izvedenka strinjala, da je šlo v zgodbi Hotkove za veliko burnejšo reakcijo mleka kot pri običajnem kipenju. »To ni bilo kipenje. Šlo je za fenomen, ne da se ugotoviti, kaj je bil resnični razlog.«

Glede tistega o fenomenu pa se z njo ni strinjal odvetnik Novak. Po njegovem celo v mlekarnah priznavajo, da so imeli že 10 reklamacij zaradi takega izbrizga mleka. »Ne more biti torej fenomen glede na tolikšno število takih dogodkov,« je ugovarjal odvetnik ter vztrajal, da je opozorilo na embalaži nepravilno in zavajajoče. »Poleg tega pa povprečen potrošnik ne razume niti termina izbrizg, vsekakor pa ve, kaj je to nevarnost eksplozije. Kako naj torej iz obstoječega navodila izve, da mora mleko mešati, sicer bo prišlo do eksplozije ali, strokovno, izbrizga?«

In če se bo še sodnica strinjala z njim, da ljubitelji toplega mleka vedo le, da to lahko kipi, ne pa da lahko, kar je potrdila tudi izvedenka, pride do fenomena veliko bolj burne in za znanost tako skrivnostne reakcije, bo morda v drugo razsodila drugače. Na tehtnico bo torej dala, ali bi morala Gabriela Hotko med nič hudega slutečim segrevanjem snežno bele tekočine pričakovati, da bo nenadoma počilo, potem pa bo telo stresla silovita bolečina.

Sodba bo prispela s sodno pošto. Po navadi traja en mesec, da jo prinesejo.

Deli s prijatelji