ŠENTJUR – Celjski kriminalisti in zdaj še tožilci so pod drobnogled vzeli nekdanjega predsednika uprave nekoč zelo močne in ugledne šentjurske družbe Alpos Ljubomirja Osovnikarja in direktorja podjetja Alpos Metalurgija Stanislava Flandra. Možakarja se osebno nista okoristila, sta pa šentjurskim cevarjem, ki so se takrat krčevito otepali stečaja, priskrbela okoli 400.000 evrov protipravnega premoženja. Osovnikarja in Flandra so ovadili zaradi zatajitve ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Predlani se je Alpos znašel v močnem in brezizhodnem upniško-dolžniškem primežu
Banke mu niso več odobrile posojil za poslovanje, lastniki o dokapitalizaciji niti slišati niso hoteli, družba je ostala brez repromateriala za proizvodnjo, zato niso mogli izpolniti naročil in dobiti prepotrebnih finančnih sredstev. Edini, ki Šentjurčanom niso obrnili hrbta, so bili v velenjskem Gorenju, saj so družbi v prisilni poravnavi redno zagotavljali reprodukcijski material, da bi lahko izpolnjevali naročila. V Velenju pa seveda niso mogli vedeti, da bo Alpos dobavljen material ali vsaj del njega prodal naprej. Tako so očitno hitreje prišli do svežega denarja, kot če bi ga predelali v proizvodnji in nato čakali, da poteče rok plačila. Toda zaposlenim (samo v Šentjurju jih je bilo 400, v Sloveniji pa 700), ki so plače sicer prejemali, niso jim pa poravnali prispevkov, bi s tem zagotovili delo, Gorenje pa se ne bi znašlo v vlogi oškodovanca.
Svet Alposovih delavcev je septembra 2011 v izjavi za javnost navedel, da je družba zadnjih dvajset kritičnih mesecev preživela izključno zaradi pomoči Gorenja. Poudarili so, da niso tajkunska zgodba, vendar so primer, kako se podjetja, ki je zdaj že v stečaju, ne bi smelo reševati. In še nekaj je pomembno. Zaposleni so nasprotovali Osovnikarjevemu imenovanju na položaj predsednika uprave. Bolj so bili naklonjeni članicama uprave Damijani Kozlevčar in Gabrijeli Čevnik, ki sta si po njihovem resnično prizadevali rešiti družbo. Osovnikarja je na direktorski stolček porinil kapital oziroma peterica bank (NLB, NKBM, Abanka, Factor banka, Probanka), ki je po lastniškem prestrukturiranju prišla do 80-odstotnega deleža družbe, preostanek pa je pripadel Slovenski industriji jekla (SIJ). Ta je bila tudi strateški partner šentjurskega proizvajalca kovinskih izdelkov in opreme. Kot taka je imela dovolj razlogov, da bi mu pomagala preživeti, vendar sama ni zmogla vsega. Alpos je v prvi fazi potreboval kar za 15 milijonov evrov materiala, česar mu upniki v koži lastnikov kljub sporazumu o ravnanju upnikov niso odobrili. Menda zato, ker je dejansko stanje v podjetju bistveno odstopalo od tistega, ki je bilo osnova za načrt finančnega prestrukturiranja.
Tožilci že na delu
Na celjskem okrožnem državnem tožilstvu so potrdili, da je primer, ki jim ga je policija sicer prinesla 2. avgusta, že dodeljen pristojni tožilki. Ta mora po prejemu ovadbe dobro pregledati razpoložljive listine, in če ugotovi pomanjkljivost, od kriminalistov zahtevati dopolnitev. Nato gre zadeva v nadaljnjo preiskavo, ki lahko traja več mesecev. Za zatajitev je zagroženo največ tri leta zapora, za ponareditev ali uničenje poslovnih listin pa dve leti.
