PRED NOČNIM KLUBOM

Zlomil roko zaradi bombe ali pretepa?

Objavljeno 01. julij 2015 14.38 | Posodobljeno 01. julij 2015 14.40 | Piše: Aleksander Brudar

Amir Čehić, ki je bil poškodovan v eksploziji granate pred nočnim lokalom, toži državo. Glede na izvedenčevo mnenje bo težko iztržil zahtevanih 20.588 evrov odškodnine.

Od devetih oškodovancev po eksploziji bombe se jih je za tožbo proti državi odločilo sedem. (Foto: Boštjan Fon)

LJUBLJANA – »Ne gre za denar, niti za višjo odškodnino. Boli me samo, da ni nobene pravice,« je bil ob koncu pravdne obravnave na ljubljanskem okrožnem sodišču odločen Amir Čehić. Ta od države s tožbo zahteva 20.588 evrov odškodnine zaradi poškodb po eksploziji vojaške granate v jutranjih urah 25. oktobra 2009 pred kranjskim nočnim klubom Million Club. 
Čeprav sta bila za ta primer Dževad Velić in Damir Muzaferović naslednje leto zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti na kranjskem okrožnem sodišču obsojena na tri leta zapora, med sojenjem pa se je izkazalo tudi, da jima je bombo izročil Matej Olenik, se je Čehić, tako kot preostalih šest poškodovanih pred nočnim lokalom, odločil za tožbo proti državi. Prepričani je, da eksplozije ne bi bilo, če bi država (ministrstvo za obrambo) bolje varovala skladišče orožja v Polhovi jami pri Pivki. Omenjena ročna bomba M 75 je bila med orožjem, ki ga je šesterica mladih, ki jih je vodil Olenik, v skladišču ukradla maja 2009.

Slabo varovano orožje

Da je država odgovorna, so, kot je razvidno iz lanske sodbe višjega sodišča v primeru oškodovanca Andreja Iličića proti državi, pritrdili tudi tamkajšnji sodniki, ki so hkrati potrdili sodbo prvostopenjskih kolegov. Iličić je namreč ob eksploziji dobil dva delca bombe v trebuh in enega v nogo, v tožbi pa je med drugim izpostavil še, da je utrpel posttravmatsko stresno motnjo, zaradi katere ni mogel več trenirati kickboksa, prenehal je tudi hoditi v diskoteke. Od države je zahteval 20.997 evrov odškodnine, sodišče mu je na koncu prisodilo 6472 evrov.

Čeprav je pravobranilstvo ves čas sojenja poudarjalo, da ni zadostnih dokazov, da bomba izvira iz Polhove jame in da je bilo vojaško skladišče ustrezno varovano ter da država za tožnikovo škodo ni odgovorna, je sodišče prve stopnje, kot piše v omenjeni sodbi, s pomočjo izvedenca za zasebno varnost »zanesljivo ugotovilo, da tožena stranka pri varovanju skladišča ni ravnala z zadostno skrbnostjo pri hrambi orožja in eksploziva v njeni lasti«.

Država je, kljub temu da se je za varovanje skladišča dogovorila z dvema podjetjema za varovanje objekta, zadostila le minimalnim merilom varovanja. »Po oceni izvedenca bi morala celo zagotoviti 24-urno dnevno fizično varovanje. Tožena stranka poleg tega ni zagotovila nemotenega delovanja tehničnega sistema varovanja, saj ob vlomu v skladišče alarmni sistem, ki bi ga morala tožena stranka zagotoviti in nadzirati, sploh ni deloval,« še piše v sodbi.

Boksarska poškodba

Vrnimo se k tožbi Amirja Čehića. Sodni izvedenec medicinske stroke Bogomir Rajh je podrobneje pregledal dve Čehićevi poškodbi, ki naj bi nastali po eksploziji granate. Glede drobca granate (vsega skupaj je meril dva milimetra), ki je priletel v Čehićevo levo petnico pri ahilovi tetivi, je Rajh ocenil, da ta ni vplival na zmanjšanje njegovih življenjskih aktivnosti.

»Na mestu kanala, kjer je potoval tujek, ni nobenih struktur, ki bi bile poškodovane in bi zaradi tega nastale trajne funkcionalne posledice,« je razložil. Ker je dal Čehić drobec iz noge odstraniti šele tri leta po eksploziji, je moral izvedenec odgovoriti tudi na vprašanje, ali dopušča možnost, da je v tem času Čehić večkrat zahteval operacijo, a je zdravniki niso hoteli opraviti. »Najbrž bi o tem obstajali dokumenti, kjer bi pisalo, da ta gospod prihaja s tem in tem in da želi operacijo. Potem bi zapisali, zakaj ne svetujejo operacije.«

Po Rajhovem mnenju drobec prav tako ni potoval po telesu. »Telo ogradi vsak tujek z brazgotino oziroma nekakšno kapsulo. In v tem času ta tujek ne more nikamor,« je pojasnil. Čehić se z ugotovitvami izvedenca ni strinjal in večkrat poudaril, da je trpel bolečine. »On ne more oceniti, ali mene boli ali ne,« je dodal.

Tožniku v prid niso šle niti ugotovitve izvedenca glede njegove druge poškodbe, in sicer zloma baze prve dlančnice desne roke. Izvedenec dvomi, da bi bila ta poškodba posledica padca na roke, potem ko se je po eksploziji vrgel na tla. »Če se je iz tolikšne višine vrgel in zadel nesrečno z roko na tla, potem bi se na koži poznali zunanji znaki poškodbe, odrgnina, raztrganina, glede na to, da gre za asfaltna tla.«

Rajh je dodal, da o zunanjih znakih poškodbe ni poročal niti travmatalog. Ta je po pregledu zapisal, da je dlančnica otekla in boleča. Zato meni, da je bolj verjetno, da je poškodba nastala zaradi udarca v telo nasprotnika. Večinoma nastanejo v pretepih, zaradi česar se imenujejo tudi boksarske poškodbe. Na sojenju Muzaferoviću in Veliću smo neuradno lahko slišali, da naj bi se Čehić dvakrat stepel. Spomnimo, spor, zaradi katerega sta Velić in Muzaferović zapustila prizorišče, ob njuni vrnitvi pa je počilo, se je začel zaradi nekega dekleta. Pravobranilstvo se je poskušalo s Čehićem večkrat poravnati, a neuspešno.


Vsak zahteval nad 20.000 evrov

Dva oškodovanca sta po eksploziji pred Million Clubom z državo sklenila sodno poravnavo v znesku 7000 evrov oziroma 9000 evrov, pri dveh oškodovancih primer še ni zaključen, a je menda prav tako pričakovati sodno poravnavo, oškodovancu Draganu Daljeviću pa je sodišče aprila letos prisodilo 14.406 evrov odškodnine, a zaradi pritožbe sodba še ni pravnomočna. Vsak oškodovanec je od države terjal nekaj čez 20.000 evrov odškodnine.

 

Deli s prijatelji