Zlikovec s pištolo vdrl 
v kolesarsko trgovino

LAVRICA – Tudi Slavcu Knaflju, 69-letnemu posebnežu iz Peči nad Grosupljem, ki je v zadnjem letu prevozil že skorajda neverjetnih 30.000 kilometrov, so nedavno ukradli kolo, njegovo edino prevozno sredstvo, njegov smisel življenja. Recesija je in kraj je vse več!

Kot nam je povedal Robert Ciglar, lastnik Cultove franšize, prodajalne s kolesi, kjer je seveda tudi servis, se Slavc večkrat ustavi pri njih na Lavrici. Še dobro, smo premišljevali, da strastni kolesar ni šel tam mimo ta četrtek, še več, še dobro, da se predvčerajšnjim ob pol šestih zvečer ni ustavil tam. Če bi se, bi bil priča ropa, postal bi talec treh zamaskirancev. Izvedeli smo: bilo je kot v gangsterskem filmu, rop je Ciglarju odnesel za 25.000 evrov prestižnih koles! Tudi njegovo, vredno okoli 10.000 evrov, z elektronskimi prestavami in preostalimi karbonskimi deli.

To je bil očitno skrbno načrtovan rop, saj je Robertov sodelavec Jan že v ponedeljek opazil nekaj čudnega in na to opozoril svojega šefa. V trgovini je opazil dve stranki, dva gospoda, ki sta se vedla povsem drugače, kot se sicer vedejo njihove stranke. Takoj je spoznal, da ju kolesa ne zanimajo, zdelo se je, da ju zanima predvsem prostor, vseskozi sta si ga ogledovala, postavila nekaj čudnih vprašanj, češ ali odkupujejo rabljene dele in podobno. Janu sta se zdela vsaj sumljiva. Govorila sta slovensko.

Koliko stane to in to pa še to, na vse jima je odgovoril, zatem sta odšla. O tem je takoj obvestil Roberta, toda, saj veste, dokler ni oprijemljivejših dokazov, tudi policija ne ukrepa.

Minila sta torek in sreda, bližal se je tudi konec četrtkovega delovnega dne. Jana je obiskal sosedov najstnik Luka, ki ga kolesarski servis še kako zanima, rad pomaga. Vselej je dobrodošel.

Delavnica je sicer zadaj, spredaj, pri blagajni, se bohotijo draga in celo pregrešno draga kolesa. Jan in Luka sta bila ravno sredi dela. Trgovina, ki tedaj ni bila v njunem vidnem polju, je bila seveda odprta. Nekaj se je zaslišalo. Kot da bi nekdo sunil po šipi. Prepričana sta bila, da so bili sosedovi otroci, ki se večkrat igrajo in zadržujejo v bližini. Zaslišala sta še zvok vrat, ki so se odprla. Nekdo je vstopil, nič posebnega, si je mislil Jan in šel pogledat. Tedaj pa se je odvrtela sicer kratka, komaj triminutna, a toliko bolj šokantna srhljivka, ki si jo bosta Jan in Luka zagotovo zapomnila za vse večne čase. Jana je napadel zamaskirani moški s pištolo. »Lezi na tla!« je zakričal. Jan je legel tik ob blagajni. To je slišal tudi Luka, šel pogledat in zagledal prijatelja, ki je nemočno ležal v lisicah. Zamaskiranec je pograbil še Luko, zdaj sta oba ležala na tleh. Ležati sta morala na trebuhu, glavi jima je prekril z neko kolesarsko revijo. »Glejta v tla!« jima je še enkrat ukazal, njegova pajdaša pa sta po hitrem postopku nabirala kolesa ter jih nosila v kombi. Zamaskiranec je mladoletnemu Luki potem ukazal, naj stopi do blagajne in jo odpre. Vzel je vso gotovino; bilo je je malo, le 150 evrov.

»Po treh minutah so roparji že odbrzeli s kolesi, vrednimi med 500 in 10.000 evri, skupaj z dvema specialkama, dvema downhill kolesoma, enim cross country tekmovalnim kolesom in petimi klasičnimi kolesi MTB,« nam je pripovedoval Robert Ciglar. Kot lastniku mu za robo niti ni toliko mar, saj je ta zavarovana, težje mu je, ko pomisli, kaj bi se lahko zgodilo Janu in Luki. »Hvala bogu, vse je v redu z njima!« Težko mu je tudi zaradi dveh koles, ki sta bili tam na popravilu in nista njihovi. »Jan je stoodstoten, da so bili to ljudje, ki so mu bili sumljivi že v ponedeljek,« se je spomnil njegovih besed, ki mu jih je ponovil po napadu.

Roberta tudi skrbi, da ne ve, kaj bi lahko storili drugače. Nekdo iz policijskih vrst mu je svetoval varnostnika ali krvoločnega psa. Robert bo sicer obvestil vse kolesarske forume in medije pri nas, a ne verjame, da se bo kaj izcimilo iz tega. Kolesa so najbrž že daleč na vzhodu.

»Žal je tako, da se tistemu, ki krade kolesa, nikoli nič ne zgodi. Kdo pa ga bo lovil?!« je še resignirano zavzdihnil.