Zlatarjeva morilca 
bosta sedela 30 let?

LJUBLJANA – Iz obtožbe izvemo, kako grozljiva je bila novembrska smrt znanega ljubljanskega zlatarja Toneta Paplerja, o kateri bo začel veliki kazenski senat ljubljanskega okrožnega sodišča pod vodstvom sodnika Zvjezdana Radonjića razsojati 8. junija. Njegovega umora sta obtožena v Novem mestu rojeni 23-letni Sandi Prešeren in leto starejši Simon Tkalčec iz Stranske vasi, ki sta ga 28. novembra oropala, eden od njiju (po mnenju preiskovalcev je bil to Prešeren) pa ga je ustrelil, enkrat skozi oko, drugič pa v zadnjico. Še prej sta ga nekajkrat udarila v obraz.

Prosil je za pomoč

Kot bo na sodišču vedela povedati ena od prič, ki je po tragediji prva vstopila v zlatarno na Celovški cesti, krvaveči Papler ni govoril, samo prikimaval je na njena vprašanja, ali so ga oropali in ali naj pokliče zdravnika. Razločno je rekel le: »Dajte, dajte.« Tudi druga od prič je podobno podoživljala pretresljivi prizor. »Govoril ni nič drugega, kot da želi k zdravniku.«

Pomoč je prispela, a, tako izvedenec za sodno medicino, rane zaradi strela v glavo niso bile združljive z življenjem. Nekaj minut pred polnočjo je umrl v kliničnem centru.

Ker sta ga Prešeren in Tkalčec umorila iz koristoljubja, iz vitrine sta ukradla nakit in drage kamne v vrednosti 56.929 evrov, jima grozi 30 let zapora. Tistim, ki so po obtožbi njuno podlo dejanje načrtovali in jima pri njem pomagali, pa bodo sodili zaradi ropa v sostorilstvu in jih lahko doleti največ 15 let zapora. To so 43-letni Ljubljančan Ivan Kanduč, 40-letni Ljubljančan Matjaž Režek, 32-letni Alijan Brajdič iz prinovomeškega romskega naselja Brezje in 29-letni Jeseničan Armin Hasanagić.

Nekaj dni prej so se, tako obtožba, namreč sestali pri Brajdiču v Brezjah, Režek je predlagal, da ropajo, in za tarčo ponudil šišensko Zlatarstvo Papler. Brajdič je oznanil, da ima prava človeka, civila, ki živita pri njem, mamilarja, ki bi za denar storila vse in sta zanj že ropala. O njiju je govoril kot o pravih univerzalnih specialcih, kamor koli da ju pošlje, brez problema naredita vse, in sta kradla po Brežicah ter v zlatarni v Novem mestu. Prav Brajdič je priskrbel tudi morilsko orožje.

Dan pred zločinom je Prešerna in Tkalčeca pripeljal v Ljubljano, prenočila sta v Režkovi najeti sobi v hotelu Lipa na Celovški cesti, ki je kakšen kilometer ali dva oddaljena od Paplerjeve zlatarne. Kanduč je najel clia in ju naslednjega dne odpeljal do zlatarne, po dejanju pa do šišenskega Mercatorjevega centra, kjer sta se umila in preoblekla. Hasanagićevi nalogi sta bili opazovati okolico zlatarne ter skrivati zlatnino. Brajdič ju je po zločinu odpeljal v Novo mesto.

Za preživetje čisti Romom

Prešeren, ki je brez poklica, službe in premoženja, preživlja pa se tako, »da Romom pomagam čistiti in pospravljati«, se v preiskavi ni hotel zagovarjati, a je vse že priznal in natančno opisal na policiji. Preiskovalni sodnici pa je potožil, da je bil »zadnje dni deležen maltretiranja« in mu je žal, »kaj se je temu gospodu pripetilo«. Trpinčili so ga bojda policisti, vse izjave je dal pod prisilo, bil je pretepen, posledice se mu še vedno poznajo po hrbtu in glavi, da je to počel kriminalist Mikolčevič, da so mu, ko so se vozili po avtocesti, grozili, da bodo ustavili avto, ga spustili v megli ...

Tudi Tkalčec (ima srednjo gradbeno šolo, je brez premoženja: »Ne vem, kako se preživljam.«) je pred preiskovalno sodnico najprej molčal, a se nato zlomil in se dal 19. marca celo pripeljati na kraj zločina ter je aktivno sodeloval pri rekonstrukciji zločina, ki ga je vodila sodnica Marjutka Paškulin.

Njegova zgodba se sicer kar precej razlikuje od tiste, ki jo je v obtožbi kot njeno resnico zapisala tožilka Manja Prezelj. Govori namreč o tem, da ju je s Prešernom pred Lipo pripeljal Brajdič zato, ker sta se tam običajno dobivala z Režkom in Hasanagićem zaradi nakupa droge. V Ljubljani sta prenočila, ker sta jima omenjena heroin in kokain prinesla šele naslednje popoldne. Kajpak sta se takoj zadela, potem pa je padla ideja o ropu. In zgodilo se je, kar se je.

Kaj pa v svoj bran porečejo preostali obtoženci? Hasanagić se ni zagovarjal. Kanduč priznava le, da je s cliem peljal dva fanta od Alijana, »da bosta nekaj izvršila, vendar pa nisem vedel, da bo šlo za rop«. Peljal ju je do obrtne zbornice (za njo je zlatarna).

Režek je priznal, da je od srečanja v Brezjah vedel za rop in da je dal v Lipi na voljo svoje stanovanje, v katerem sta Prešeren in Tkalčec prenočila. »Drugega pa nisem delal.«

Brajdič, ki ga je Tkalčec v preiskavi sicer opral krivde, priznava, da je bil res pred Lipo, a si je tam le ogledal stanovanje, »glede vsega drugega pa nimam pojma«. Toda naboji, ki so jih odkrili pri njem doma, in tisti, ki so ubijali v zlatarni, se ujemajo, so ugotovitve forenzikov. Morilske pištole preiskovalci sicer niso odkrili.