LJUBLJANA – Na okrožnem sodišču se je danes nadaljevalo sojenje trem obtoženim ropa zlatarne v ljubljanski Šiški, po katerem je umrl zlatar Anton Papler. Med drugim so zaslišali sodnega izvedenca in poligrafska preiskovalca, ki sta dan po odvzemu prostosti zaslišala enega od obtoženih Sandija Prešerna.
Izvedenec sodnomedicinske stroke Borut Štefanič je povedal, da so mnenje izdelali na podlagi pregleda trupla takoj po obdukciji, brez drugih znanih podatkov. Kot je zapisano v izvedenskem mnenju, ki ga je prebral sodnik Zvjezdan Radonjić, je Papler umrl zaradi poškodb glave in možganov, ki so bile posledice strela v oko.
Poleg strelnih tudi druge poškodbe
Po besedah Štefaniča je nekatere poškodbe, ki niso nastale zaradi enega od dveh strelov, Papler lahko dobil zaradi udarcev v predmete pri padcu. Štefanič je dejal še, da ni mogoče natančno ugotoviti, ali je storilec Paplerja najprej ustrelil v glavo in šele nato v zadnjico ali obratno.
Poligrafski preiskovalec Goran Savič je na sojenju povedal, da sta s kolegom zaslišanje Prešerna opravila, ker zaradi velikega števila angažiranih kriminalistov ni bilo dovolj ljudi. Potrdil je, da poligrafskega preizkusa nista opravila. Po mnenju preiskovalca je bil Prešeren med zaslišanjem v hudi stiski zaradi dejanja.
Izgovarjal se je na samoobrambo
Po ugotovitvah tožilstva sta najmlajša iz obtožene šesterice, Simon Tkalčec in Sandi Prešeren, izvedla rop. Trije obtoženi – Armin Hasanagič, Ivan Kanduč in Matjaž Režek – so krivdo priznali že na prvem predobravnavnem naroku na začetku junija, sodišče pa jih je obsodilo na zaporne kazni med tremi leti in dvema mesecema in štirimi leti ter petimi meseci zapora. Na začetku sojenja 6. julija je Prešeren povedal, da je Paplerja dvakrat ustrelil v samoobrambi, saj je zlatar prvi streljal v zrak. Dodal je, da se je za sodelovanje v ropu odločil, da bi dobil drogo. Drugoobtoženi Simon Tkalčec je dejal, da streljanja ni videl, saj je, medtem ko je bil Prešeren v delavnici pri Paplerju, sam pobiral nakit pri pultu zlatarne. Tretjeobtoženi Alijan Brajdič se je takrat odločil, da se ne bo zagovarjal.
