LJUBLJANA – Obrambnega ministra Janka Vebra in njegovo družino je pozabljivost glede priklopa alarma po odhodu iz domače hiše v Kočevju, kar je tudi sam pozneje priznal, stala 1500 evrov. Spomnimo, kako močno je konec septembra letos v javnosti odjeknila novica, da so neznanci vlomili v njegovo hišo, pa čeprav je ta, ker je Veber varovana oseba, zaradi česar so mu dodeljeni tudi varnostniki, pod policijskim nadzorom tudi takrat, kadar ga ni doma. Kočevski policisti tako večkrat na dan opravijo nadzor na območju njegovega bivališča, a so jih tokrat očitno prehiteli vlomilci, ki so izkoristili pravi trenutek za vlom v prazno hišo.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je v petek s priznanjem krivde 28-letnega Borisa Belcla iz Kočevja končalo sojenje zoper njega. Belcl je z do zdaj še neznanimi sostorilci 30. septembra letos med 19. uro in 20.30 z izvijačem vlomil skozi pritlična balkonska vrata stanovanjske hiše in se sprehodil po notranjosti. Skupaj so tako prebrskali več prostorov ter ukradli komplet zlatih uhanov Vebrove žene, sinovo zlato verižico z obeskom ter več bankovcev različnih valut v skupnem znesku 1200 evrov. Vebrovi so bili tako oškodovani za vsega skupaj 1500 evrov. Da so policisti sploh prišli na sled Belclu in da je bil nato obtožen kaznivega dejanja velike tatvine, je bila kriva njegova DNK-sled na izvijaču, ki so ga policisti našli v grmovju blizu hiše, saj so ga očitno vlomilci izgubili med begom. Osemindvajsetletni Kočevec je bil zaradi tatvin oziroma premoženjskih kaznivih dejanj v preteklosti že dvakrat kaznovan, nazadnje s pogojnim zaporom enega leta s preizkusno dobo štirih let, zaradi česar se je njegov DNK znašel v policijski bazi podatkov. Policisti so ga tako izsledili 15. oktobra in od takrat je na sojenje čakal v priporu.
Čaka ga služba
Kot vse kaže, ga je pri vlomu k ministru, takrat še predsedniku Državnega zbora RS, gnalo predvsem pomanjkanje denarja, saj je, kot je v zaključnih besedah dejal njegov zagovornik Borut Markošek, kmalu po tem dejanju dobil službo za nedoločen čas, »povedal je, da delodajalec čaka, da bo odslužil kazen, ki jo bo za to dejanje dobil«. »Menim, da tudi ta okoliščina pritrjuje k temu, da obdolženi v prihodnje ne bo izvrševal kaznivih dejanj, saj bo imel reden vir dohodkov za preživljanje,« je povedal zagovornik in dodal, da se njegov klient zaveda svojega dejanja in ga obžaluje.
Tožilka Karmen Erčulj je predtem poudarila, da bo glede na to, da ni večkratni storilec kaznivih dejanj, da z vlomom ni nastala večja premoženjska škoda ter da je s priznanjem krivde pokazal določeno kritičnost do svojega ravnanja, »že izrek štirih mesecev zaporne kazni dosegel namen kaznovanja« in da kaznivih dejanj več ne bo ponavljal. Predlagala je tudi, da se mu podaljša pripor do pravnomočnosti sodbe zaradi razloga ponovitvene nevarnosti. Sodniku Zvjezdanu Radonjiću na koncu ni preostalo drugega, kot da upošteva dogovor med strankama in tako je Belclu izrekel kazen štirih mesecev zapora, pri čemer se v to všteje čas, ki ga je preživel v priporu. Da tako odsluži kazen, bo moral v zaporu presedeti le še dva meseca oziroma lahko tudi manj, če bo zaprosil za predčasni odpust iz zapora ter seveda, če mu bo tej prošnji ugodeno.
