MARIBOR – Koliko kriminalne energije se skriva v trojici mladeničev Roku Kološi, Mitji Bohaku in Josipu Juhasu, ki so zasloveli, ko naj bi načrtovali umor svoje sodelavke, da bi pobrali več kot milijon evrov zavarovalnine? V omenjenem procesu sta na zatožno klop sedla le 26-letni Bohak in dve leti mlajši Juhas, medtem ko je 25-letnemu Kološi uspelo v zadnjem trenutku potegniti glavo izpod giljotine. Toda računalniški zanesenjaki imajo še precej več masla na glavi, kot je bilo sprva predvidevati. Trojica je istočasno z načrtovanjem umora Eveline Starčič zabredla tudi v afero izsiljevanja žensk, ki so jih pred tem skrivaj posneli med spolnimi odnosi. Včeraj bi morali sesti na zatožno klop mariborskega sodišča, a se je pri Roku Kološi zapletlo, saj naj bi bil do sredine marca na delu v Švici.
Zato pa sta na zatožno klop sedla Mitja Bohak in Josip Juhas. Oba na predobravnavnem naroku nista hotela priznati krivde. Za predlog tožilke Ivanke Slana, da bo v primeru priznanja zahtevala »le« poldrugo leto zapora, podjetnika s končanima srednjima šolama še slišati nista hotela. Medtem ko je Bohakova zagovornica, odvetnica Dunja Grgurević, predlagala nekaj časa za pripravo, saj je svojega klienta prvič srečala tik pred obravnavo, pa je odvetnik Tomaž Bromše (zastopa Juhasa) navedel vrsto nepravilnosti, ki naj bi bile zajete v obtožnici in sodnem spisu.
Peklenski načrt
Izvedeli pa smo kar precej podrobnosti okrog izsiljevanja žensk. Fantje, ki so med drugim sodelovali v podjetju Eveb, so se domislili peklenskega načrta. Ker je Kološa veljal za velikega žigola pri nežnejšem spolu, so se odločili njegove posteljne podvige ovekovečiti s kamero. V ta namen so kupili miniaturno kamero, ki je bila skrita v obesku za ključe in bila velika vsega tri centimetre. Rok Kološa je predvsem prek facebooka spoznaval dekleta za preživljanje samskih uric. Z njimi se je dogovarjal za srečanja, ki so se po navadi končala s seksom, in vse skupaj posnel s skrito kamero. Bohak in Juhas sta nato posnetke obdelala in z njimi prek elektronske pošte izsiljevala lahkomiselne žrtve.
Prva, ki se je ujela v past štajerskega žigola, je bila Majda (njeno pravo ime kot tudi imena ostalih žrtev so znana uredništvu). Na prvem zmenku sta se odpeljala na parkirišče pri Mariborskem otoku in se v avtomobilu predajala radostim. Tri dni zatem jo je prek facebook profila doletelo sporočilo, ki naj bi ga poslal detektiv z vzdevkom Soršak, pripet pa je bil tudi videoposnetek spolnega odnosa s Kološo. Od nje je skrivnostni detektiv zahteval 2500 evrov, ki naj jih nastavi v koš za smeti v mariborskem nakupovalnem središču Europark.
Ker se je zbala, da bi posnetek prišel v roke njenemu partnerju, je povsem prestrašena vzela kredit in izsiljevalcem nastavila zahtevani denar. Policisti naj bi v času, ko se je zgodila predaja denarja, ugotovili, da sta bila Bohak in Juhas povsem v bližini in da so bili njuni klici pogostejši. Denar, ki jim ga je nastavila, naj bi porabili za nakup pohištva za poslovne prostore.
V priporu se je žigolo strl
Misleč, da bo vse potekalo kot po maslu, so mladeniči nadaljevali svoj pohod. Naslednja žrtev je bila Barbara, ki se je s Kološo srečala v okolici Ljubljane. Odšla sta na samoten kraj, kjer sta potešila svoje potrebe. Pet dni zatem jo je v elektronskem poštnem predalu čakalo presenečenje v obliki videoposnetka. Izsiljevalec je zahteval poldrugi tisoč evrov, sicer je grozil, da bo posnetek poslal na upravo velikega trgovca, pri katerem je bila zaposlena, in tudi njenemu otroku.
Ker tokrat niso bili uspešni, so se mladi izsiljevalci podali v še nevarnejše vode. Tokrat se je na seznamu njihovih žrtev znašla Ines, zaposlena na gimnaziji. Kološa je profesorici natvezel, da nima denarja, zato mu je ta nakazala 50 evrov za pot. Sredi junija 2010 sta se dobila v Ljubljani, se odpravila v njeno stanovanje, kjer sta se strastno poljubljala. Kološa si je sicer slekel hlače, a odnosa ni bilo. Nekaj dni zatem je prispela streznitev v obliki izsiljevalske pošte. Misleč, da se bo zaradi svojega položaja na gimnaziji ustrašila, so od nje zahtevali deset tisočakov. Toda namesto da bi plačala, je o izsiljevanju obvestila ravnatelja in policijo. Kmalu zatem je 80 zaposlenih na ljubljanski gimnaziji prejelo obvestilo s pripisom Inesine packarije (izsiljevalci so priimek zapisali napačno).
Kot zadnja se je v past ujela mariborska medicinska sestra Nadja. Kot vse druge je tudi ona Kološo spoznala na družabnem omrežju, ves čas jo je nagovarjal k spolnim odnosom. Povabila ga je k sebi v službo, kjer sta v prostorih Zdravstvenega doma imela odnos. Od medicinske sestre so barabini zahtevali 5000 evrov, a jih niso nikoli dobili.
Namesto tega so jih obiskali policisti, ki so medtem ugotovili, da izsiljevalska sporočila prihajajo z računalnika Mitje Bohaka in Josipa Juhasa. Zažvenketale so lisice, skupaj z Rokom Kološo so se znašli v priporu. Tam pa se je žigolo strl, policistom razkril celotno zgodbo, za nameček pa svoja kolega namočil še z zgodbo o načrtovanem umoru in zavarovalnino.
