Žiga umrl ob zapornici, njegovi pa še kar čakajo

LJUBLJANA – Več kot šest let po tragičnem trku v odprto zapornico na cesti med Planico in Tamarjem, v katerem je umrl takrat 16-letni Žiga Marucelj, primer na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča počasi dobiva epilog. Sodnik Franc Krepfl je namreč na koncu včerajšnje obravnave sporočil, da bo po vseh izvedenih dokazih sodišče izdalo vmesno sodbo. Ta bo dala odgovor na vprašanje, ali je bila v tožbi podana odškodninska odgovornost za smrt nesrečnega Žiga oziroma ali je njegova družina upravičena do odškodnine. Njegov oče Bojan Marucelj in brat Anže v tožbi od občine Kranjska Gora – lastnice ceste med Planico in Tamarjem – in upravljalca zapornice, Smučarske zveze Slovenije, zahtevata 87.854 evrov.

Marucljevi so prepričani, da Žiga ni kriv za nesrečo. »Ne želim, da se stvar pomete pod preprogo in da se konča s tem, da je Žiga sam kriv zaradi domnevno prehitre vožnje. On ni bil divjak,« je na sodišču pred pol leta ogorčeno poudarila njegova mama Barbara Marucelj. Po njenem mnenju je bila zapornica, ki je »ven štrlela kot sulica«, tam napačno postavljena, dodala je, da ni bilo niti enega prometnega znaka, ki bi opozarjal nanjo. Policista pa, kot je še povedala, o hitrosti ne moreta soditi, saj kraja nesreče nista zavarovala pa tudi nobenih meritev nista opravila.

Zelena odžagana cev

Tragična nesreča se je zgodila 27. julija 2008, ko je družina Marucelj s kolesi krenila v dolino Tamar. Okoli 13.30 so se odpravili nazaj proti Kranjski Gori in med kolesarjenjem je Barbari počila pnevmatika. Z možem in s sinovoma se je dogovorila, naj pot nadaljujejo sami, potem pa naj pridejo ponjo z avtomobilom. Medtem sta se Žiga in Anže že odpeljala proti Planici, kjer naj bi počakala na očeta. Ko je ta čez nekaj minut pripeljal za njima, je pri zapornici naletel na grozljiv prizor, saj je zagledal 16-letnega sina, ki je huje poškodovan ležal na tleh in zelo težko dihal. Zaletel se je v zeleno zapornico, ki je bila takrat odprta, tako da je dobesedno štrlela iz grmovja: »To je bila zelena, odžagana cev. Odprta je bila proti smeri vožnje in je gledala na cesto iz zelenja. Ob strani je stala.«

Morala bi biti zaprta

Da je bila zapornica takrat zelo nevarna, sta se strinjala tudi Bogdan Oman in Boštjan Lipovec, ki sta v bližini pobirala parkirnino. »Odprta je bila proti Tamarju, bila je zelene barve, v bližini pa je bilo zeleno grmovje. Bila je vidna, a zelo slabo,« je poudaril Lipovec. Oba sta sicer tudi povedala, da je bila odprta čez noč in med dvanajsto in drugo uro popoldne, sama pa sta jo zapirala okoli osme ure zjutraj in ob dveh popoldne. Glede na to, da se je nesreča zgodila v času, ko bi morala biti že zaprta, pa Lipovec razlaga: »V nedeljo je bila v Tamarju ob 14.30 maša. Najprej je prišel gospod župnik in je verjetno on odprl rampo ter pustil odprto, da bi lahko domačini prišli na mašo.«

Zapornico so kmalu po nesreči umaknili, nekdanji občinski svetnik občine Kranjska Gora Andrej Žemva, ki je dosegel, da je svet razveljavil odlok, po katerem je bila zapornica postavljena, pa je kot priča dejal, da je policija pri preiskovanju dogodka storila več napak in da ga je zelo slabo raziskala. Še z dvema svetnikoma so proti neznanemu storilcu vložili kazensko ovadbo, to pa je kranjsko tožilstvo zavrglo, saj so bili prepričani, da za nesrečo ni bila kriva hitrost kolesarja. Poleg tega, kot je še povedal Žemva, zapornica ni bila postavljena po pravilih, ki veljajo za kategorizirane javne občinske poti.