PTUJ – Ker država ni imela posluha za več kot nujno potrebno obnovo ptujskega obzidja, je le malo manjkalo in obisk gradu bi se za turista, ki sta ga obiskala v sredo, končal tragično. Z drobnim prodom posuta tla so se pod njima namreč začela rahlo pogrezati. Komaj sta se umaknila nekaj deset korakov v grajsko recepcijo, je prav tam, kjer sta še malo prej stala, že zijala pol metra široka in nekaj metrov dolga razpoka, tla pa so bila ugreznjena za dobrega pol metra, saj je kamenje z zidu za seboj potegnilo tudi del razglednega dvorišča. V nevarnosti so bile tudi mestne hiše na južnem pobočju grajskega hriba in pod njim.
Država bo pripravila načrt sanacije
Porušeni in razpokani del obzidja ptujskega gradu so začeli takoj reševati, da bi preprečili nadaljnje rušenje, predel bodo tudi toliko zaščitili, da prebivalci ne bodo ogroženi. V dveh dneh bodo odstranili nekaj deset kubičnih metrov nasipa na razgledni ploščadi pred nekdanjo konjušnico, da bodo zmanjšali pritisk na načeto obzidje. Ker je grad državna last, je država že obljubila, da bo poskrbela za geomehanski pregled in pripravila načrt sanacije. Muzejski delavci so sicer že dlje opozarjali, da bi bilo grajski zid treba sanirati, a so naleteli na gluha ušesa. Muzej je še pravočasno pripravil potrebne načrte za očiščenje južnega pobočja grajskega griča in za popolno obnovo južnega dela obzidja, prav tega, ki se je zdaj začelo rušiti. Konec predlanskega decembra so s tem projektom kandidirali na razpisu norveškega finančnega mehanizma in mehanizma EGP, kjer je bilo za kulturno dediščino na voljo štiri milijone evrov. A ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo skoraj leto dni ni uspelo sestaviti komisije, ki bi prispele projekte pregledala in ocenila. Obnova ptujskega obzidja je bila vredna dva milijona evrov, evropskega denarja pa bi bilo 85 odstotkov, desetino bi morala primakniti država, pet odstotkov pa muzej. A država ni spoznala, kakšen problem ima s svojim premoženjem, in je obnovo ptujskega obzidja zavrnila.
Nedavno se je muzej sam lotil čiščenja severnega dela grajskega griča in odstranjevanja dreves in grmovja ob obzidju in na njem, ob grajskih zidovih in stolpih. Postopoma so nameravali očistiti odvečnega rastlinja tudi južni del obzidja, a še preden so prišli na južno stran, se je kakšnih deset kubičnih metrov obzidja zrušilo v mestni vinograd pod njim in jih nekaj ogrozilo tudi spodaj stoječe mestne hiše.
Koliko bo zdaj stala sanacija samo tega dela obzidja, včeraj nista znala oceniti ne geomehanik Božidar Janžekovič niti direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Andrej Brence.
