Zgorelega stanovalca še kar niso prepoznali

LJUBLJANA – »Če bi gasilci prišli malo pozneje, bi se že streha vžgala,« nam je nekaj metrov stran od hiše na Hradeckega cesti 82, kjer je v ponedeljek popoldne zagorelo in v kateri je umrl stanovalec, pripovedoval možakar srednjih let. Dvajset minut po drugi uri popoldne se je po besedah prič začela prava drama. »Kar naenkrat je zaropotalo in v nekaj minutah so sem prišli gasilci in v pol ure je bilo vsega konec,« se spominja sogovornica, ki se ni hotela izpostavljati. Policisti so takoj zaprli glavno cesto ob hiši in vsakemu je kmalu postalo jasno, da se zgodba tokratnega požara ne bo srečno končala. Ko so namreč pogasili ogenj, so v eni od sob našli zoglenelo moško truplo.

Že pogled na zunanji del stavbe priča o moči ognjenih zubljev. Po besedah bližnje stanovalke so se morali gasilci vrniti še okoli pol sedmih zvečer, saj je v sedežni garnituri spet začelo tleti. Kdo natančno je bil med požarom v hiši, nam sosedje niso znali povedati, omenjali so le, da sta tam živela Brane Črne in njegov sin Uroš ter še en podnajemnik. »Večkrat smo se pozdravili, več stikov pa nismo imeli,« pravi soseda in dodaja, da sta oče in sin živela bolj zase. Spominjala se je tudi, da so že upokojenega Braneta in še enega moškega v ponedeljek po požaru reševalci odpeljali v bolnišnico, kaj več pa nam ni uspelo izvedeti.

»Zdi se mi, da je
v hiši ostal Iztok«

Med potjo proti Diskontu Pintolli, kamor rada zahajata Črnetova in tudi pokojni moški je rad hodil tja, nam je zgoraj omenjeni možakar izdal, da je v požaru menda umrl 68-letni Iztok. »Ko je Brane prišel iz goreče hiše, je rekel, da se mu zdi, da je v njej ostal Iztok,« se spominja Branetovih besed in nadaljuje, da je Brane hotel sam pogasiti požar, a da je bil ogenj že tako močan, da bi, če ne bi še pravočasno pobegnil iz hiše, v njej še sam umrl. Hkrati nam pokaže okno, skozi katero je, kot se je izrazil, ogenj dobesedno bruhal.

»Najbolj je gorela Iztokova soba,« nam še pove in doda, da sta bila z Iztokom dobra znanca. Po njegovih besedah v hiši takrat ni bilo Uroša, ampak še en podnajemnik, ki je v hiši živel šele en mesec. O Iztoku je povedal, da je bil zelo »brihten človek, a nesrečen do amena«, v zadnjih letih pa precej osamljen, ves čas se je držal bolj zase. »Zelo rad je hodil po gozdu in nabiral gobe pa komaj je čakal pomlad,« je nadaljeval sogovornik in se vprašal, kako bosta Brane in njegov sin prenovila zgornji del hiše, saj imata zelo malo denarja.

Misel se mu nato spet vrnila na Iztoka: »Včasih sva se srečala na cesti in rekla kakšno besedo. V mladosti je bil zelo dober košarkar, doma pa je bil iz Most. Zelo je imel naštudirane mete z žogo, v vojski je bil padalec.« Povedal nam je še, da ga je celo njegov brat vabil, da bi prišel živet k njemu na Primorsko, a se za to nikoli ni odločil. »Bil je zelo inteligenten človek, a blazno nesrečen,« še pravi in dodaja, da ga je predvsem »psiha tako dotolkla, da je komaj živel«.

Še dobro, da ni zagorelo ponoči

Med našim obiskom v hiši ni bilo nikogar, ki bi nam lahko potrdil navedbe omenjenega možakarja. »Uroša boste sami težko našli,« je še pripomnil sogovornik. Na vprašanje, ali morda ve, zakaj oziroma kje je zagorelo, nam je odgovoril, da po vsej verjetnosti v sobi, kjer je bival Iztok, in ne v kuhinji, kot so domnevali sosedje. Gasilci so namreč morali, kot smo že pisali včeraj, iz hiše odnesti plinsko jeklenko, saj je gorel plin. »Če bi v kuhinji gorelo, bi razneslo bombo,« še ugiba sogovornik.

Da bi nam le nekako uspelo priti do Uroša oziroma Braneta, smo se odpravili v bližnji Diskont Pintolli, ki ga vodi Rexhep Pintolli. Povedal je, da so oče, sin in zdaj pokojni moški zelo radi prihajali na pijačo. Spominjal se je, da je ta zelo rad spil haložana in da ga k njemu ni bilo že kakšen mesec. Menda da je bil v bolnišnici, saj je bil v zadnjem času videti »zelo slaboten, znucan in oči je imel čisto posušene«. Ko ga je nekoč vprašal, kaj je po poklicu, mu je odgovoril, da je filozof, pa ne ve, ali se je le hecal ali je mislil resno. Iztokov znanec nam je glede tega povedal, da naj bi bil po izobrazbi računovodja. Pintolli je še prepričan, da se je tokrat morala zgoditi nesreča, morda je kdo pozabil prižgano hrano na štedilniku in zaspal. »Med seboj se nikoli niso prepirali. Uroš je zelo prijazen, oče pa tudi,« je še povedal in se hkrati vprašal, kaj bi bilo, če bi se požar zgodil ponoči, ko bi vsi spali.