PODKUM

Zgorela sta hlev in živina, krajani iščejo požigalca

Objavljeno 24. junij 2013 14.34 | Posodobljeno 24. junij 2013 14.36 | Piše: Jaroslav Jankovič

V Podkumu je bil 7. junija v ognju Tavčarjev hlev, v petek pa Grošičarjev.

Brane in Zdenka Grošičar sta izgubila vse. Foto: Jaroslav Jankovič

PODKUM – Kdo požiga v Podkumu, edini krajevni skupnosti občine Zagorje ob Savi, ki leži na desnem bregu reke Save? Pretekli petek, 21. junija, je bil prelep večer. Vaščani Podkuma so se odpravljali spat, mladež se je v skupinah družila na vaškem igrišču. Odbilo je enajst zvečer, ko se je iz lesenega hleva kmetije Grošičar zabliskal plamen. Običajno piha od zahoda proti hiši, a v petek je bilo k sreči mirno. »Plamen je švignil v nebo,« nam je povedal obupani 63-letni Brane Grošičar, ki je na svoji starodavni domačiji začel uživati penzijo. Pes Lumpi je bil privezan na verigi pred hlevom, krčevito je lajal in se zaganjal: »Po nogah je močno opečen, na hrbtu ima rano, zadnji trenutek sem ga rešila,« nam je pripovedovala objokana 57-letna Zdenka Grošičar, ki je pogumno stekla proti hlevu in ubogemu psu z nožem prerezala ovratnico.

Toda to je že drugi požar v dveh tednih, 7. junija ob polnoči je zagorelo pri sosedih Tavčarjevih. »Bil je prav tako petek in lep večer, ko se je zabliskalo,« nam je povedala Milka Tavčar.

Pet krav in dva prašiča

Zatulile so sirene in priteklo je petnajst domačih gasilcev PGD Podkum, na poti je bilo malce bolj opremljenih dvajset fantov iz PGD Zagorje. Tako eni kot drugi so vodne topove najprej usmerili v tradicionalno grajen lesen hlev, spodaj zidan s kamenjem, zgoraj pa izdelan iz polbrun. »Bil je star 150 let, kljuboval vsem neurjem, vojnam, niti en špirovec ni bil zamaknjen,« pove Brane.

Pogorišče kaže na tedanjo kakovostno gradnjo, leseno ostenje in rebra strehe še stojijo, kljub temu da je hlev gorel kot bakla.

Skupina gasilcev je začela polivati hišo, ki se je nevarno pregrevala, drugi so stekli v hlev in poskušali rešiti živino.

»Šest glav smo imeli, štiri krave in dva telca,« je zavzdihnila Zdenka. »Prišel je oni dan po bikca, pa je rekel Brane: 'Daj, pustimo ga še kak teden, da priraste'. Zdaj pa imamo ...« Zdenka je doma s kmetov: »Že kot dekle sem si želela, da bi prišla na kmetijo, to je moj svet, tako rada sem to opravljala.«  Medtem ko je Brane hodil v službo, je Zdenka skrbela za domačijo, prodajala mleko in skuto, vsake kvatre kakšnega telca, pa je zaslužila svojo plačo.

Kje so moje kravice?

Naselje Podkum leži na 700 metrih n. m. v občini Zagorje ob Savi in šteje nekaj več kot 800 duš. Nekoč so pokrajino krasile številne hribovske kmetije z velikimi lesenimi seniki in hlevi, po vojni so si ljudje našli delo v dolini, Grošičarjeva kmetija je ena redkih še aktivnih, kjer je Zdenka z dušo krmila svoje kravice.

»Ja, štalo bomo postavili, krajani so že prišli naokoli in nam ponudili pomoč.«

V krajevni skupnosti se bodo zagotovo organizirali, en del bo prispevala občina, tukaj so še pridne roke in dobro srce klenih ljudi Podkuma, pa bo zrasel hlev.

»Oh, kaj bi dala, da dobim nazaj svoje kravice. Na roke sem jih molzla, ni mi bilo težko.«

To je bil njen svet, ki je zdaj pogorel. Zraven dva traktorja, stari tomo vinkovič in eden večji. Brane se hudomušno pohvali, da morja še ni videl. »Ne vem, kako je videti velika voda, a tu gori pri nas sem srečen.«

Kdo požiga
 po Podkumu?

Na oko so ocenili, da je ogenj pri Grošičarjevih povzročil za 60.000 evrov škode. Pri Tavčarjevih je zgorel podoben, lepo ohranjen hlev. »K sreči nismo imeli živine,« je povedala Tavčarjeva.

Gasilci so sicer rešili večino krav, a jih je moral veterinar pet usmrtiti, ker so se zastrupile z dimom: »Upajmo, da bo vsaj telička preživela.«

V ognjeni kalvariji so poginili tudi dva prašiča, zajci, kokoši, medtem ko se je petelin Pini z velikim črnim repom čudežno rešil.

Naključja in čudeži so redki, zato domačini ne verjamejo, da je v petek, 7. junija, ob polnoči brez vzroka zagorelo pri Tavčarjevih, čez natanko dva tedna pa pri sosedih Grošičarjevih. Kot so do zdaj neuradno dognali gasilci, naj bi v obeh primerih zagorelo na zahodni strani, od koder običajno piha veter. Ogenj bi v primeru močnejšega piša zlahka zajel hišo in gasilci bi lahko le nemo strmeli.

Domačini so prestrašeni, ponoči so začeli stražiti svoje domačije, da se ne bi ponovilo. Ugibajo, omenjajo tudi imena, a za zdaj lahko le čakajo, da se bo požigalec še pojavil. Hlev bodo Grošičarjevi ob pomoči domačinov postavili, tako bo Zdenka spet lahko krmila svoje kravice, a gorje tistemu, ki je stegnil roko in podtaknil ogenj ...

Deli s prijatelji