KRANJ – Lani sredi maja se je Janez Fortun znašel na sodišču, vklenjenih rok so ga pazniki pospremili pred preiskovalnega sodnika, ki mu je odvzel prostost. Sredi poletja je spet v jeklenem objemu okoli zapestij in nog prišel poslušat ponudbo tožilstva na predobravnavnem naroku: za uboj (kar je po pravnih normah milejša oblika kot umor) štiri leta mlajše žene Mirjane, življenje ji je v domači kuhinji vzel pred očmi najmlajših dveh otrok s sunki noža v njeno telo, so mu ponudili enotno kazen zapora desetih let. »Ne priznam krivde,« je bil kratek Janez Fortun in se s tem odločil za klasični sodni postopek. Par mesecev pozneje je svojo resnico želel javno obelodaniti prek Slovenskih novic, ko je v pismu krivdo za vse probleme, ki so dosegli vrhunec z umorom, skoraj v celoti valil na bližnje sorodnike.
Kriva, ker je razbijala kozarce?!
Mož in oče je svojim in posvojenim otrokom na obupno krut način vzel mamico. Za vedno jim je otel najbolj ljubljeno osebo vsake otroške dušice. V nekaj trenutkih jim je za vedno ukradel toplo dlan, ki poboža za lahko noč, mamico, ki z razumevajočim objemom potolaži ter z nežno besedo odžene vse probleme. Še danes ima Janez Fortun iz Preddvora svoj odgovor na vprašanje, zakaj se je to moralo zgoditi, in k temu seveda doda, da ni kriv le on. Po njegovem je žlahta ženo hujskala proti njemu in mu hkrati odvzemala tablete: »Tako da se nisem mogel pomiriti in sem segel po alkoholu, kar je v kombinaciji s tabletami cipralex in mirzaten pripeljalo do neprištevnosti in tragedije. Vendar se zaradi prisotnosti otrok ni zgodilo še to, da bi si še sam vzel življenje. Za tragedijo sva oba z ženo odgovorna. Žena, ker je velikokrat začela prepir pred otroki in razbijala kozarce,« je razlagal v svojem pisanju.
Kakšna bo kazen za morilca iz Preddvora, je težko napovedati, a če mu bo odmerjena polna, ki je seveda višja, kot je bila ponudba tožilstva na lanskem predobravnavnem naroku in brez poznejših omilitev, bo na prostosti šele leta 2029, saj je polna kazen zapora za uboj petnajst let, za umor, ki naj bi bilo v nasprotju z ubojem načrtovano dejanje, je kazen še pet let višja. Obramba je že na predobravnavnem naroku zahtevala novo izvedensko mnenje, saj v prvem ni obrazloženo, kako je stanje ožanja zavesti obdolžencu omogočilo dojemanje ravnanja: »Pri zoženi zavesti gre za hudo duševno motnjo z omejenim časom in osebe, ki so v stanju zožane zavesti, delujejo nepredvidljivo. Obdolženi se ni zavedal, da zabada nož v svojo ženo in da so ob njem otroci,« so trdili septembra lani. Včeraj je Fortun pred sodnico v svojem zagovoru razlagal, da se tistega usodnega dne pravzaprav ne spominja oziroma medlo. Ali igra na karto neprištevnosti ali je bil dejansko v stanju, ko se mu je pred očmi vse zameglilo, bomo pustili odločati strokovnjakom.
Jezen, ker ni smel na pogreb
Preddvorčana se je po prvih stavkih za trenutek ali dva polotila žalost, malce je zajokal, ko je govoril o otrocih: »Žal mi je za otroke. Žene ni, jaz pa sem že več kot leto dni v zaporu in jih cel čas nisem videl.« Nato je nadaljeval: »Otroci morajo ob tem, kar se je zgodilo, še najbolj trpeti. Nikoli jih nisem maltretiral ali pretepal, ne mojih, ne od Mirjane, imeli smo se radi. Zaradi psihičnih težav mene in moje žene se je zgodil ta dogodek.« Potem je povedal, da se sploh ne spomni, ali so bili otroci v istem prostoru, ko se je zgodil uboj. Že v naslednjem stavku pa je demantiral samega sebe: »Ko sem videl, da je žena krvava na tleh, sem ju poslal v zgornje prostore in v paniki poklical policijo.« Nato je želel demantirati nekaj izjav iz obtožnice: »Ne, nisem jima govoril, da sem jim vzel mamico!« Povedal je še, da se je prepir, usoden za njegovo ženo in posledično za vse otroke, zgodil zaradi tega, ker mu je žena rekla, da naj po službi ne hodi domov, ker bo prišel pred zaklenjena vrata.
Pred koncem zagovora je mož, ki je v svojo ženo šestkrat v predel trebuha in prsnega koša pred očmi najmlajših dveh porinil dvajsetcentimetrski nož, na splošno presenečenje zaključil: »Pritožil bi se, ker nisem mogel na pogreb svoje žene. Imel sem jo zelo rad.«
Oče obsojen na isti zatožni klopi
Leta 2009 se je v družinski hiši Fortunovih na Francariji zgodil incident s hladnim orožjem, ki se na srečo ni končal tako tragično kot maja lani. Takrat je oče Ivan Fortun med prepirom s starejšim sinom Robertom zgrabil kuhinjski nož in šel nadenj. Mlajši sin Janez, ki zdaj sedi na zatožni klopi, je na sodišču med sojenjem očetu Ivanu pričal proti bratu in poskušal ublažiti očetovo krivdo. Morda tudi zaradi prepričljivih Janezovih izpovedi o družinskih razmerah pri Fortunovih je sodni senat novembra 2009 razsodil, da je tedaj 61-letni Ivan kaznivo dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, prisodili so mu dve leti in tri mesece zapora ter stranski ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja.
