DOLGO RAZMIŠLJAL, ALI NAJ PRIZNA

Ženo je zadavil, na sodišču se smehlja

Objavljeno 08. februar 2017 19.15 | Posodobljeno 08. februar 2017 19.14 | Piše: Boštjan Celec

Drago Railić po daljšem premisleku ne priznava zločina v Sulčji ulici.

Drago Railić je krivdo zavrnil, čeprav med sojenjem ne bo mogel tajiti, da je zadavil ženo Milko. Foto Dejan Javornik

LJUBLJANA – Če je bil 63-letni upokojeni gradbenik Drago Railić še pred tednom dni ob privedbi iz pripora na sodnijo precej židane volje in nasmejan, pa čeprav grozljivi očitki na njegov račun govorijo o tem, da je kriv za smrt svoje žene, je bil zdaj njegov obraz videti precej bolj mrk. Zavedal se je namreč, kakšne posledice bo lahko imela zanj njegova izjava. Okrožna kazenska sodnica Sinja Božičnik je sicer pred dnevi ugodila prošnji njegovega odvetnika Dina Bauka. »Prosim za preložitev predobravnavnega naroka za krajši čas, saj stranka za sprejem dokončne odločitve o morebitnem priznanju krivde potrebuje še nekaj časa.« Tožilka Liljana Tomić je Railiću v zameno za priznanje ponujala 10 let zaporne kazni, ta pa zdaj tako: »Ne priznavam.« Zato mu bodo 17. februarja začeli soditi pred velikim kazenskim senatom, preti mu od pet do 15 let zapora.

Zločin zaradi delitve premoženja?

Podrobnosti o tem, kaj je bil resnični povod za družinsko tragedijo, so še vedno ovite v skrivnost, več o tem pa bo znano šele, ko bodo tožilci predstavili obtožbo. Uslužbenci Policijske uprave Ljubljana so 15. oktobra lani na Ižanski cesti oziroma po novem Sulčji ulici obravnavali kaznivo dejanje uboja, ki naj bi ga torej zagrešil Drago, umrla pa je 61-letna Milka. Naši viri blizu preiskave zločina so nam tedaj vedeli povedati, da sta se zakonca sprla zaradi bližajoče se ločitve, med prepirom naj bi Drago v afektu Milko tako močno stiskal za vrat, da jo je zadavil. Nato je poklical 113 in mirno počakal policiste, po naših informacijah pa na preiskovalnem oddelku okrožnega sodišča krivdo priznal in dejanje obžaloval.

Nekateri sosedje, s katerimi smo se pogovarjali dan po zločinu, so bili zaprepadeni, saj so 63-letnika tisto popoldne videli, ko naj bi dobre volje pometal po cesti, se vrnil v svoj dom, čez nekaj minut naj bi se zgodilo, potem so hišo Railićevih že zasedli policisti, kriminalisti in forenziki ter reševalci. Slednji so sicer Sulčjo ulico zapustili kot prvi, saj za Milko niso mogli storiti ničesar več. Sosed Ilija bi prisegel, da iz hiše Railićevih v 17 letih sosedovanja ni nikoli slišal povišanega tona, kaj šele da bi se Milka in Drago kadar koli sprla. O tem, da naj bi se ločevala, pa naj bi sploh prvič slišal od nas. Railićeva sta imela dva sinova, v Sulčji ulici je skupaj s starši in družino živel Ranko, Goran naj bi se preselil v Švico. Šele pozneje je v javnost pricurljalo, da naj bi bilo med usodnim prepirom med Dragom in Milko v resnici precej glasno, po zraku naj bi celo leteli predmeti, medsebojne žalitve naj bi bile tudi na nacionalni ravni, končalo pa se je torej z najokrutnejšim kaznivim dejanjem. Le teden dni prej naj bi Milka prek odvetnika vložila tožbo za razvezo zakonske zveze, nekateri pa namigujejo, da naj bi Draga najbolj razkačilo to, da naj bi ona zahtevala delitev premoženja na pol, torej naj bi hotela tudi polovico hiše v Sulčji ulici.

»Kupovala le piščančke«

Da bo najverjetneje res nekaj na tem, lahko slutimo iz kopice dokaznih predlogov, ki jih je včeraj nadrobil obtoženec. Tako je denimo predlagal zaslišanje nekaterih sosedov in znancev, »ki bodo vedeli povedati, da žena sploh ni sodelovala pri gradnji te hiše. Še več, med gradnjo je glasno izjavljala, da ne bo nikoli živela v njej. Ko smo jo gradili, sem jo prosil, naj pride in skuha kosilo. To je storila ali pa ni.«

Znanca Marjana je predlagal kot pričo, »ki bo vedel povedati, da sva imela ločen denar. Bilo je dogovorjeno, da naj bi jaz plačeval položnice, ona pa skrbela za hrano, v resnici sem pa jaz 40 let kupoval svinjino za ozimnico, stiskali smo mast, ona pa je samo kupovala piščančke za otroke.«

Da naj bi bil on tisti, ki je tudi bolj skrbel za sinova, poskuša Railić očitno dokazati z zaslišanjem svojega nekdanjega delodajalca Franca, pri katerem je delal od leta 1985. »Ker sem jaz moral delati, je včasih šel on ali pa kdo drug iz službe po otroka v vrtec oziroma šolo in mi ju je pripeljal na delovno mesto.«

Da Railić med očitanim mu dejanjem ni bil neprišteven, sicer dokazuje že to, da je proti njemu vložena obtožba, toda njegov odvetnik je zahteval neposredno zaslišanje psihiatrinje in klinične psihologinje. »Že zdaj si pridržujem pravico po zahtevi za postavitev novega izvedenca.«

Ni pa bil Dino Bauk edini odvetnik, ki se je na včerajšnjem predobravnavnem naroku v tej zadevi pojavil v sodni palači. Prišel je tudi Ivan Marovt, ki se je sodnici predstavil kot pooblaščenec Gorana Railića, torej enega od Milkinih in Dragovih sinov. Da ta očetu že vnaprej sporoča, da mu ne bo odpustil smrti matere, je slutiti po njegovi potezi, ko je prek tega odvetnika še pred začetkom sodnega procesa napovedal, da bo od njega v kazenskem postopku zahteval 15.000 evrov odškodnine. 

Deli s prijatelji