RIBNICA – Dolenjevaško polje, ki se razprostira od Jasnice do Hrovače, se je nekoč ponašalo z več sto hektarji obdelanih njiv, zasejanih z žiti, a v zadnjih desetletjih se neusmiljeno zarašča. Alojz Brdnik, živinorejec iz Rajhenava na Kočevskem, s košnjo za več kot dvestoglavo čredo skrbi za travnik, ki se spomladi in jeseni ob večjih padavinah pod Jasnico napolni z vodo. Ta se tod steka z Notranjske in iz loškopotoških gozdov ter se po podzemnih poteh počasi pretaka in zliva v Kolpo pri Bilpi. Podzemne vode so kot krti: rijejo, rijejo in iščejo svoje poti, pri tem pa spirajo glinene plasti. Na kraju, kjer je bilo takšno spiranje, so v tleh nastale luknje in nato udori različnih dimenzij.
»Kot otrok se spomnim, da so vaščani na parcelah, tam proti Sveti Marjeti, večkrat iz lukenj in večjih brezen reševali konje, ko so se tla pod kopiti nenadoma vdrla. Ven so jih vlekli na vse mogoče načine,« je Ivan Klun iz Prigorice pri Ribnici razlagal o pasteh, ki se tam od nekdaj skrivajo. Zato Oliver Oražem, namestnik poveljnika PGD Prigorica, ni presenečen, da se je v sredo popoldne pri spravilu sena na travniku, sto metrov oddaljenem od državne ceste in lučaj od hiš, udrla zemlja pod desnim kolesom večjega traktorja. Zazijala je luknja v obliki pravokotnika. Meri 60 centimetrov v širino in poldrugi meter v dolžino, v obliki konice pa je globoka kar okoli devet metrov. Več deset kubičnih metrov zemlje, ki se je utrgala pri oblikovanju odprtine, je zgrmelo v podzemne sobane.
»Bil sem v Ribnici po nakupih, ko sem prejel klic, da je Lojze (Alojz Brdnik, op. p.), ki kosi tudi mojo parcelo, obstal pri baliranju. Pohitel sem domov in z gasilci pomagal. Desna, tanjša guma na prvi osi se je že zagozdila v odprtino. 'Fantje, hitro moramo najti lesene plohe,' je nekdo predlagal. Domači gasilci so bili zraven. Položili smo jih pod kolesa, da se ne bi zemlja še naprej vdirala. Lojze je dal plin, težki traktor in večja balirka sta poskočila in kmalu stala na varnem, petdeset metrov proč,« je opisal Ivan.
Sogovorniki se strinjajo, da bi lahko traktor, morda tudi balirka, s počasnim premikanjem brez lesene podlage zgrmel v luknjo, saj je plast zemlje od vdrtja v smeri levega kolesa zelo tanka. Pod težo več kot deset ton bi namreč pogonska večja kolesa traktorja usodno odprla udor. Lahko bi se zgodila katastrofa, zato so hvaležni sveti Marjeti, da je obvarovala delavca.
Jamarski spust
Če je šlo pri tehničnem delu reševanja vse gladko, pa naj bi nekaj zmede nastalo, ko so se gasilci obrnili po nasvet na center za zaščito in reševanje. Kdo naj poskrbi, da se zavaruje in zaščiti odprtina na zemlji sredi košenice, lastnik parcele ali katera občinska institucija, denimo civilna zaščita? Začel naj bi se pogovor med poveljnikom občinskega štaba Civilne zaščite Ribnica in centrom v Ljubljani. Rešitev je bila najdena, a ne tako hitro in učinkovito, kot bi morala biti v takih primerih. Policisti so opravili svoje delo, čeprav so imeli tudi oni precej težav pri nadrejenih, saj da oni niso pravi za zavarovanje takšnih dogodkov, kot so tarnali Prigoričani. Podrobnega ogleda jame so se drugi dan lotili trije izkušeni mački, člani Društva za raziskovanje jam Ribnica: Anton Della Schiava - Tedi, Franc Kljun in Bojan Grčman.
»Klasično brezno z večjo odprtino in lijakom, ki se po sedmih, osmih metrih zoža. Vidi se, da je v jami stala voda in spirala stene. Sčasoma je načela zgornjo plast, da se je pod težo vdrla. Na zidovih ni kapniškega okrasja, le ilovica in humus izstopata,« je ob izstopu iz jame, po uri podrobnega ogleda, opisal Kljun. Po veljavnem zakonu o jamah so te ne glede na globino zavarovane in v lasti države. »Vhod bo treba pokriti oziroma ga zavarovati. Odprtine naj ne bi zasuli z gradbenim materialom, končna rešitev, takšne so izkušnje, je v rokah pristojnega organa države, okoljske agencije,« je še povedal Kljun.
Trojica jamarjev sicer ne dvomi, da je kraško Dolenjevaško polje tudi na predelu, kjer se kosi, prepleteno še z vrsto takšnih jam in vrtač. Zato morebitni novi pojav ne bo presenečenje, lastniki parcel in tudi najemniki pa bodo po tem dogodku bržkone še bolj pozorni.
»Je že tako, da podzemne vode tudi na tem polju zemljo sperejo do kamnin. To je pač proces, ki se pomika proti površju, zgodi se, kot se je v tem primeru, da se strop odpre. To je normalen pojav na kraškem terenu, a ga ne srečamo pogosto,« je dogajanje še bolj podrobno opisal Anton Della Schiava - Tedi.
| Hodniki pod vasjo Na nenavaden pojav, okroglo odprtino sredi pašnika, so novembra 2014 naleteli vaščani Poloma na Kočevskem. Električarji, ki so imeli takrat v teh krajih veliko dela z odpravljanjem posledic žledoloma, so namestili opozorilni trak. Drugi dan je imela luknja bolj pravilno obliko, naslednji pa že okroglo, lahko bi rekli, da je prej spominjala na lepo oblikovano vrtino. V premeru je merila skoraj dva metra, po petih metrih se je zožala, globoka pa je bila od 25 do 30 metrov. Polomčani domnevajo, da so pod vasjo veliki hodniki, čudne poti, rečna korita, neznana struktura tal. Hudomušno pristavijo: »Če bi sledi kazale na zlato in nafto, bi zanje že zdavnaj poskrbeli.« Sklad kmetijskih zemljišč je jamo zasul, najemnik zemlje Jože Papež pa je dejal, da so vdor povzročile podzemne vode, čeprav so se domačini takrat bolj nagibali k domnevi, da so luknje posledica potresov, ki so tisto leto pogosto tresli tla Suhe krajine. |
