CELJE – Skoraj že dvanajst let stara mamilarska zgodba konjiške družine Kamenik in njenih pajdašev se je s sporazumom o priznanju krivde na celjskem okrožnem sodišču vsaj delno končala. Marija in Konrad Kamenik ter Sašo Fijavž so tožilcem segli v roke in priznali stare grehe, zato pa so se lahko sporazumeli za precej nižje kazni, kot jim jih je leta 2002 odmeril sodnik Milko Škoberne. Ta je kazenski postopek mukoma spravil do konca, potem pa so proces zaradi okuženosti razveljavili.
Ker Kristijan Kamenik prestaja zaporno kazen na Hrvaškem, tamkajšnji organi pa ga slovenskim kolegom po vsej verjetnosti na mejni prehod ne bodo pripeljali prej kot marca 2016, so njegov postopek že uvodoma izločili, njegovo sestro Klavdijo Fideršek so medtem oprostili obtožb, Alojz Založnik pa se bo v naslednjih mesecih najbrž kar sam dolgočasil na zatožni klopi, kajti pripravljen je bil priznati samo del obtožb, a nikakor ne v tistem delu, za katerega je kazen že prestal, a so se sodne evidence – po njegovem – bržčas malce pobrkljale.
Mamilarska zgodba Kamenikovih se je skalila v začetku leta 2000
Okrožnega sodnika je v ponovljenem postopku poslušala samo trojica, pa še to ne povsem do konca. Konradu Kameniku - Koniju ni prišlo na misel, da bi znova prišel v sodno dvorano (njegova navzočnost sicer ni bila obvezna). Če ne drugega, bi na razglasitvi sodbe lahko vsaj pozdravil mater Marijo. Vedel je, mu bodo prebrali triletno zaporno kazen, in verjamemo lahko, da takih reči res ni prijetno poslušati, zlasti če sodnik sklene, da mora vrniti tudi ves denar, ki mu ga je zakrinkani policist izročil za mamila. Tega se je, preračunano, nabralo za dobrih 4600 evrov, toliko denarja bo zdaj končalo v državnem proračunu. Kot je znano, se je mamilarska zgodba Kamenikovih skalila v začetku februarja 2000 ravno s Konijevo spektakularno aretacijo tik ob sodišču sredi Celja. Nanj so planili kriminalisti v trenutku, ko se je s kilogramom heroina v vrečki nič hudega sluteč napotil k tajnemu policijskemu delavcu Žanu.
Za Kamenikovo teoretično še vedno velja načelo nekaznovanosti
Združbo so na različne načine spremljali šest mesecev, v njej je bil Sašo Fijavž nekakšen nabavni referent. Sodnik Marko Brišnik mu je k triletni dogovorjeni zaporni kazni prišel še svežo pogojno obsodbo za drugo kaznivo dejanje, tako da bo Fijavžev zaporniški staž daljši za sedem mesecev. Njegova zagovornica Rosita Gabrilo je sicer menila, da Fijavž ni počel tako hudih reči kot Koni, zato bi bilo pravici zadoščeno, če bi mu naložili dve leti in enajst mesecev.
Marija Kamenik se je v pripor vrnila z dvema letoma in s petimi meseci zapora, toda jeseni ji je slovenjgraško sodišče že naložilo osemletno kazen, vendar ta ni pravnomočna. Za Kamenikovo teoretično še vedno velja načelo nekaznovanosti, zato so v mamilarski zgodbi, v kateri so na vse strani dostavljali marihuano, ekstazi in heroin, mati pa je pošiljke vestno pakirala, zanjo veljala posebna omilitvena določila in se je lahko pogodila za milejšo kazen.
