Zdravnikoma sodijo za Bertino smrt

PTUJ – Zdravnika ptujske bolnišnice, 63-letni Srb Milan Mrđa in njegov 13 let mlajši slovenski kolega Matjaž Brenčič, sta morala včeraj sesti na zatožno klop ptujskega okrožnega sodišča zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti in malomarnega zdravljenja 69-letne Berte Černivec iz Brezovca v Halozah. Bogova v belem tožilstvo krivi za smrt ženske, ki so jo oktobra predlani zaradi poslabšanja kronične pljučne bolezni sprejeli na internistični oddelek Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča na Ptuju. »Večkrat sem mamo vprašala, ali je dobila kakšna zdravila, a je vedno odgovorila negativno. Tudi terapije s kisikom ni dobila, kakor tudi ne infuzije. Čeprav sem večkrat za to prosila zdravnika, pa se nič ni premaknilo,« se je dogodkov iz predlanskega oktobra spominjala Ruža Brlek, hčerka zdaj pokojne.

Obtožnice niso brali

Ob tem je komaj zadrževala solze in na vprašanja zagovornikov obtoženih, odvetnika Stanislava Klemenčiča in Jožeta Majerja, večkrat povzdignila glas. »Se opravičujem, a gre za občutljivo temo,« je pojasnjevala Brlekova. Čeprav bi se sojenje zdravnikoma, kot je običajno v slovenskih sodnih dvoranah, moralo začeti z branjem obtožnice okrožnega tožilca, pa je sodnica Biserka Rojic obdolžena zdravnika vprašala: »Sta seznanjena z obtožbo?« Ker sta prikimala, je vse potekalo, kot da bi vsi v razpravni dvorani že vedeli podrobnosti primera, ki je bil vse do včeraj varovan pred javnostjo kot državna tajna. Podrobnosti (ne)zdravljenja je bilo razbrati le iz zagovora Milana Mrđe in Matjaža Brenčiča.

Medtem ko se v Beogradu rojeni Milan Mrđa, specialist interne medicine, ni želel zagovarjati in je sodnica prebrala le njegov zagovor iz preiskave, pa je bil Brenčič bolj kooperativen. »Žal mi je, da je bolnica umrla, vendar se ne čutim odgovornega, da se je slabo končalo. Svojci so bili že od začetka zelo netolerantni in žaljivi, zato nekega produktivnega dialoga ni bilo mogoče voditi,« je razlagal Brenčič. Pozneje so ugotovili, da je smrt Berte Černivec zakrivil nenadni zastoj srca. Na internistični oddelek ptujske bolnišnice je bila sprejeta 10. oktobra predlani okrog 11. ure dopoldne, a naslednjega dne okrog pete ure zjutraj se je njeno srce dokončno ustavilo. Milan Mrđa jo je sprejel na oddelek, njen sobni zdravnik je bil do pol četrte ure popoldne Matjaž Brenčič, medtem ko je bil za njeno zdravstveno stanje pozno popoldne in ponoči ponovno odgovoren Mrđa.

Trinajst prič

Na očitke svojcev pokojne, da je bil v službi 48 ur in da je tudi po napornem delavniku navzven deloval spočito in bil nasmejan, Milan Mrđa ni odgovarjal. Včeraj je na prostor za priče stopilo 13 ljudi, med njimi tudi medicinsko osebje in najožji svojci pokojne Berte – hčerka Ruža, vnuk Uroš in mož Stanko. Medtem ko so svojci pokojne poudarjali, v kako slabem zdravstvenem stanju je bila žena, mama in babica, je medicinsko osebje izbralo nevtralno pot. Še najbolj bode v oči, da naj bi se o zdravljenju pokojne zanimal tudi takratni direktor ptujske bolnišnice dr. Robert Čeh, a naj bi od srbskega zdravnika dobil odgovor: »Jebi ga, pozabil sem.«

Berto Černivec so svojci oktobra predlani pripeljali v bolnišnico najstarejšega slovenskega mesta, potem ko je bila pri njej ugotovljena srčna aritmija. Milan Mrđa takoj po sprejemu ni odredil terapije s kisikom, čeprav bi to moral. Naslednjo napako naj bi storil, ko ni odredil spremljanja vitalnih funkcij bolnice, saj bi moral domnevati, da bi se lahko njeno zdravje poslabšalo. Podobno se očita tudi Matjažu Brenčiču, vendar je bila bolnica v njegovi oskrbi kot sobnega zdravnika vsega štiri ure in pol. Po smrti Černivčeve so v ptujski bolnišnici uvedli interni nadzor, ki pa ni pokazal nepravilnosti. Drugačnega mnenja je bila komisija za strokovna vprašanja pri zdravniški zbornici, ki je menila, da je bila terapija s kisikom predpisana precej pozno in da je bilo merjenje vitalnih funkcij nezadostno.

Zdravnikoma pa ni najbolj naklonjeno niti drugo mnenje, ki ga je izdelala komisija za fakultetna izvedenska mnenja. Tam so menili, da bi Berto Černivec bolje oskrbeli na oddelku za intenzivno nego. »Imamo vsega pet postelj in še te si delimo z oddelkom za kirurgijo,« je poudaril Brenčič. Tudi pozno terapijo s kisikom je zaslediti v mnenju komisije za fakultetna izvedenska mnenja, posebno pa so izpostavili, da zdravljenje pljučnice ni bilo v skladu s pravili.