NEPRAVILNO

Zdravnika bosta sedla na zatožno klop

Objavljeno 01. december 2012 11.32 | Posodobljeno 01. december 2012 11.33 | Piše: Uroš Praš

Senat je ugotovil, da zdravnika nista ravnala v skladu z medicinsko doktrino in pravili zdravniške stroke.

Napotna diagnoza (foto: Dejan Javornik).

NOVA GORICA – Pred skoraj enim mesecem smo pisali o večletni kalvariji družine Batagelj, ki za smrt najbližjega krivi postopke zdravnikov, ko je sodišče zavrnilo civilno tožbo svojcev, zdaj pa se je zgodba obrnila v nasprotno smer. Sodnica je tedaj odločila, da med ravnanjem zdravnika in smrtjo pacienta ni vzročne povezave, zdaj pa je kazenska zadeva postala pravnomočna. Kot nam je povedal Oliver, najstarejši sin umrlega Franca Batagelja, je tožilstvo 22. novembra dobilo v roke pravnomočno obtožnico zoper zdravnika Silvana Saksido in Andreja Bartoliča, oni pa dan pozneje. Saksido in Bartoliča bremenijo povzročitve smrti iz malomarnosti. »Bistvena ugotovitev je, da je tričlanski senat kljub njunima ugovoroma odločil, da zadošča že nakazovanje, da bi bolnik ob drugačnem ravnanju obdolžencev preživel,« je pojasnil Oliver.

Hoteli smo opravičilo

Spomnimo, da so hoteli svojci po Frančevi smrti le javno opravičilo in priznanje krivde zaradi malomarnega ravnanja, po že doseženih dogovorih in odškodnini pa se jim je življenje obrnilo na glavo, vsi dogovori so se podrli kot hiša iz kart. Bolnišnica je zavrnila vsako odgovornost, Batageljevi pa so vložili dve tožbi, civilno in kazensko. Decembra so iz zdravstvenega doma z diagnozo sum na disekcijo aorte v bolnišnico pripeljali Franca Batagelja, vidnega člana društva Tigr. Sprejel ga je zdravnik specializant Andrej Bartolič, glavni dežurni zdravnik pa je bil Silvan Saksida, ki je po smrti pacienta postal direktor bolnišnice, avgusta letos pa je ta položaj zapustil oziroma bil odstavljen. Družina trdi, da ob sprejemu pacienta niso iskali potrditve diagnoze, ampak so mu postavili drugačno, ga več ur pustili čakati na hodniku in mu dali trombolotike, ki so v nasprotju z napotno diagnozo, na koncu pa kot vzrok smrti zapisali pljučno embolijo.
 Izvedenci so ocenili, da bi bila možnost preživetja v primeru pravilnega pristopa med 75 in 85 odstotki. Pri pacientu je po štirih urah čakanja na hodniku bolnišnice nastopil obstruktivni šok.

Ugovora nista bila utemeljena

Obtožena sta ugovarjala obtožbi, a je tričlanski senat ugovora zavrnil kot neutemeljena. Po mnenju senata zadošča že nakazovanje, da bi bolnik ob drugačnem ravnanju obdolžencev preživel; tako so namreč razumeli očitek, da sta mu obdolženca odvzela vsakršno možnost pravilnega zdravljenja in preživetja. Člani senata so ugotovili, da obdolženca nista ravnala v skladu z uveljavljeno medicinsko doktrino in pravili zdravniške stroke. Iz sodnega izvedenskega mnenja naj bi sicer izhajalo, da ravnanje obdolžencev ni bilo v vzročni zvezi s smrtjo pacienta in da je njegovo stanje z gotovostjo vodilo v smrt, vendar ugotavljanje vzročne zveze ni in ne more biti v pristojnosti izvedencev. Senat je še ugotovil, da je v spisu dovolj dokazov, ki na ravni utemeljenega suma govorijo v prid sklepom v obtožbi. Kot navajajo, bi se morala obdolženca, upoštevajoč napotno diagnozo in pravila zdravniške stroke, zavedati možnih posledic. O povzročitvi smrti iz malomarnosti bo odločalo Okrožno sodišče v Novi Gorici, za tovrstno kaznivo dejanje pa je po kazenskem zakoniku predpisana zaporna kazen od šestih mesecev do petih let.

Deli s prijatelji