MARIBOR – Zdravniška farsa, ki smo jo pred dobrima dvema letoma razkrili v Slovenskih novicah, naposled dobiva sodni epilog. Včeraj je na zatožno klop mariborskega sodišče sedel 45-letni pulmolog Željko Perdija iz Hoč pri Mariboru. »Krivde ne priznavam. Zadeva se vleče že štiri leta in narejena so vsa izvedeniška mnenja,« je na predlog sodnice Vanje Verdel Kokol, da bi priznal krivdo, odgovoril navzven naduti zdravnik, sicer rojen v Tuzli, Bosna in Hercegovina. Predvsem njegova brezbrižnost – kot bi se držal pravila, da gre za bogove v belem – je Ervina, sina zdaj pokojne Jožefe Kresnik, takrat stare 75 let, spodbudila, da se je odločil ob pomoči mariborskega odvetniškega mačka Viktorja Osima od tožilstva prevzeti kazenski pregon in zdravnika posaditi na zatožno klop.
Zgodba o tragični smrti upokojene Jožefe Kresnik iz Slovenske Bistrice se je začela aprila 2008. Ker je imela težave z dihanjem, so jo odpeljali na oddelek za pljučne bolezni mariborske bolnišnice na Slivniško Pohorje. »Do februarja 2008 je mama živela v Slovenski Bistrici. Iz dneva v dan so ji jenjale moči in ni mogla več sama skrbeti zase, zato smo jo premestili v dom za ostarele v Poljčanah. Slaba dva meseca pozneje je mama vedno bolj tarnala, da jo duši. Vozili so jo od zdravnika do zdravnika, na koncu je pristala na pljučnem oddelku na Pohorju,« nam je pojasnil njen sin Ervin.
| Do jutra zabaval zdravnike Čeprav je kmalu po izbruhu afere zapustil pljučni oddelek bolnišnice na Mariborskem Pohorju, je Željko Perdija obdržal tesno zvezo s sodelavci. S Pohorja se je preselil na Ptuj, kjer je še zdaj zaposlen kot specialist internist. Ob službi mu uspe delati še v svojem zasebnem podjetju v popoldanskem času, povrhu je še dober in popularen glasbenik. Izvedeli smo, da je Perdija s člani priljubljene skupine Njubend na nedavnem srečanju slovenskih zdravnikov v Portorožu zabaval slovensko kardiološko smetano vse do svita naslednjega dne. |
Prebodel arterijo
Tragičnega dne je bil v pohorskem observatoriju zanjo odgovoren zdravnik Željko Perdija. Ta je kot specializiran pulmolog ugotovil, da se je pri starejši pacientki izlila tekočina v pljučno votlino (plevralni izliv), kar pa je mogoče rešiti le s punkcijo. Nekaj minut pred 14. uro je pri Jožefi Kresnik opravil izpraznilno punkcijo plevralnega izliva, toda med punktiranjem ni opazil, da je prebodel interkostalno arterijo in da je pacientki v prsno votlino iztekel poltretji liter krvi. Čeprav je praksa taka, da bi moral zdravnik po končani punkciji opraviti kontrolno rentgensko slikanje, Perdija tega ni storil. Zdravnik je kmalu zapustil oddelek mariborskega kliničnega centra na Pohorju, pacientke pa ni predal dežurni zdravnici, ki ga je nasledila. Šele dobro uro pozneje, ko se je zdravstveno stanje Jožefe Kresnik že resno poslabšalo, je Perdijo po telefonu poklicala dežurna zdravnica Tanja Ovčariček in se pozanimala o predhodnem poteku punkcije.
Slabo poldrugo uro po punkciji je bila Jožefa Kresnik mrtva. Nenadoma so se pojavili znaki krvavitve, zastalo je dihanje, zdravniško osebje je zaman iskalo srčni utrip in merilo krvni tlak. Kljub poskusom oživljanja je bila pomoč prepozna. Pozneje so pri obdukciji ugotovili, da je umrla zaradi izliva 2500 mililitrov krvi v prsno votlino. Zdravnik se je na vse mogoče načine izgovarjal in pred preiskovalnim sodnikom med drugim naivno trdil, da ni opravil kontrolnega rentgenskega slikanja, ker rentgen po 13. uri naj ne bi bil dosegljiv. Kakšen banalen izgovor sredi 21. stoletja, ko rentgenske naprave spadajo med osnovno opremo vsake bolnišnice in ponekod celo zdravstvenih domov!
Šok po 750 dneh
Toda še hujše je dejstvo, da je poskušalo bolnišnično osebje vse skupaj pomesti pod preprogo. »Spominjam se, da sem šel tragičnega dne na Pohorje, saj sem se hotel še zadnjič posloviti od mame. Sestra mi je izročila njene osebne stvari in podpisal sem zapisnik. Nihče mi ni omenil nič o obdukciji. Iz ust ene od sester je prišlo le, da je mamo zalila voda. To je bila edina uradna informacija o njeni smrti. Zatem smo poklicali pogrebno podjetje, ki je urejalo vse formalnosti glede upepelitve posmrtnih ostankov in drugih formalnosti pred pogrebom,« se ves pretresen spominja pokojničin sin.
O dejstvu, da je bila za smrt Kresnikove kriva zdravniška napaka, ni bilo ne duha ne sluha. Zakaj nihče ni imel toliko moralnih načel, da bi svojcem povedal resnico? Svojcem pokojne Jožefe je bila resnica o smrti njihove ljubljene mame in babice zamolčana dobrih 750 dni. Čeprav je že dolgo bolehala za hudo sladkorno boleznijo in so ji že pred časom amputirali nogo, to ne opravičuje mačehovskega odnosa bolnišnice in zdravstvenega osebja do njenih svojcev.
Odškodnina: 25.000 evrov Vodilni v UKC Maribor se do družine Kresnik obnašajo, kot bi bili pacienti le številke, brez imen in priimkov. »Še do danes se ni nihče opravičil ali poklical, da bi vsaj pojasnil situacijo,« nam je včeraj dejal Ervin Kresnik in priznal, da se je družina z bolnišnico pogodila za 25.000 evrov odškodnine. Da Jožefa ni umrla naravne smrti, bi lahko odgovorni v bolnišnici obvestili svojce takoj po opravljeni obdukciji, ko so ugotovili, da je pacientka umrla zaradi predrte arterije. Molčali so tudi po obsodbi na razsodišču zdravniške zbornice, kjer je zdravnik Željko Perdija po obtožnici, ki jo je vložil tožilec zdravniške zbornice dr. Jože Balažic, dobil banalno kazen: javni opomin in obvezno dopolnilno strokovno izobraževanje v trajanju najmanj enega meseca. |
