Zdravnico dva meseca 
prej spustili iz zapora

BREŽICE – »Držite se, z vami bom ves čas,« so bile ene izmed zadnjih besed brežiške zdravnice Nade Cesarec svojim podpornikom, preden je prvega oktobra lani prestopila prag ženskega zapora na Igu pri Ljubljani. Na prestajanje zaporne kazni jo je takrat bučno pospremilo okoli petdeset zdravnikov družinske medicine, med njimi je bila tudi nekdanja predsednica zdravniške zbornice Gordana Živčec Kalan. S svojo prisotnostjo so želeli javnosti sporočiti, da je zdravnica žrtev nemogočih razmer v zdravstvu in da se to lahko zgodi vsakomur izmed njih. Še bolj so bili razočarani nad odločitvijo predsednika države Boruta Pahorja, ker ta zdravnice ni pomilostil. Cesarčeva je bila namreč obsojena na polletno zaporno kazen zaradi opustitve zdravniške pomoči. Za rešetkami je nato preživela le krajši čas, saj ji je čez dober mesec okrajno sodišče v Brežicah spremenilo način prestajanja kazni, tako da se je morala v zaporu zglasiti samo še med vikendom. Vmes je lahko še naprej delala v svoji brežiški ambulanti. Februarja letos, kot so nam potrdili na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij, pa so zdravnico na podlagi 108. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij predčasno izpustili iz zapora. Omenjeni člen namreč določa, da lahko upravnik zavoda po prejemu mnenja strokovnih sodelavcev predčasno odpusti obsojenca, ki se ustrezno obnaša, si prizadeva pri delu in se aktivno udeležuje drugih koristnih dejavnosti ter je prestal tri četrtine kazni. Slednji pogoj je Cesarčeva tudi izpolnila, saj so februarja letos minili štirje meseci (od skupno šestih) od njenega prihoda na Ig.

Ni šla reševat huje poškodovanega

Celotna zgodba sega v zadnji avgustovski ponedeljek leta 2010, ko je Cesarčeva kot dežurna zdravnica, namesto da bi odšla na brežiško železniško postajo reševat 55-letnega Mirana Suhadolčana, ki se je pri padcu s štirimetrskega droga tako hudo poškodoval, da je nekaj dni zatem umrl v ljubljanskem kliničnem centru, tja poslala voznika z reševalnim vozilom in tehnika, da sta oskrbela pacienta in ga odpeljala v bolnišnico, kjer je po njunem naročilu že čakala strokovna ekipa. Cesarčeva je ves čas sojenja zatrjevala, da se je morala v ambulanti ukvarjati s pacientko, ki je izgubljala zavest, ob tem pa je bila v stiku z ekipo in je dajala navodila. A ni prepričala niti višjih sodnikov v Ljubljani, ki so potrdili sodbo prvostopenjskega brežiškega sodišča. Celo izpis z zavoda za zdravstveno zavarovanje je pokazal, da je imela zdravnica v času, ko je potekala drama na terenu, vsaj štiri paciente, pri bolni pacientki, ki je nastopila kot priča, je bilo zapisano, da gre za prvi kurativni pregled. Poleg tega je Cesarčeva od zavarovalnice terjala strošek za obisk pacienta na terenu, čeprav tam sploh ni bila. Revizija njenega poslovanja je pokazala še nekatere druge nepravilnosti, zato je morala plačati petsto evrov kazni.

Razsodišče: sporno spreminjanje evidenc

Primer je medtem pod drobnogled vzelo tudi Razsodišče pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS), ki je ugotovilo, da je zdravnica kršila 2. točko 38. člena Pravilnika o organizaciji in delu razsodišča ZZS, in ji izreklo javni opomin. Omenjeni člen pravilnika namreč pravi, da odklonitev nujne zdravniške pomoči pacientu, ki je v nevarnosti zaradi trajnega poslabšanja njegovega zdravja ali smrti, pomeni kršitev Kodeksa medicinske deontologije Slovenije. Kot izhaja iz sklepa razsodišča, ki je objavljen v najnovejšem zborniku Zdravniške zbornice Slovenije ISIS, je iz sodbe obeh sodišč in z več pričami preverjenega časovnega poteka dogodkov »nedvoumno razvidno«, da je bilo stanje bolnice v času klica na nujno intervencijo stabilno in da je bolnica v ležečem položaju počivala ob prisotnosti medicinske sestre. Komisija za ekspertni nadzor ZZS, kot piše, ni imela možnosti preverjanja časovnega poteka posameznih ukrepov in ravnanj zdravnice, »je pa v mnenju opozorila, da v prvem poročilu zdravnice v okviru internega nadzora ta sicer za presojo odgovornosti ključni dogodek sploh ni omenjen«. Poleg tega je komisija opozorila tudi na naknadno spremenjen časovni zapis Cesarčeve v ambulantnem kartonu iste bolnice. V razsodišču so prepričani, da bi morala zdravnica glede na podatke o hujši poškodbi ponesrečenega delavca z ekipo nujne medicinske pomoči takoj po prejetju klica oditi na kraj nesreče, obravnavo bolnice pa ob prisotnosti medicinske sestre prepustiti enemu od petih takrat prisotnih kolegov v zdravstvenem domu. Po mnenju razsodišča je to, kot so zapisali, v vsakodnevni praksi ustaljen in v pravilniku predviden način reševanja potencialnih istočasnih nujnih stanj na krajih, kjer se izvaja kombiniran način primarnega zdravstvenega varstva (redno delo, nujna medicinska pomoč in dežurstvo v ambulanti in na terenu).

Pri izreku javnega opomina je razsodišče upoštevalo dejstvo, da je zdravnica prestajala zaporno kazen, kot olajševalno okoliščino so navedli njeno dosedanje dolgoletno neoporečno strokovno delo na področju družinske medicine, »kot oteževalno okoliščino pa sporno in etično nesprejemljivo dopolnjevanje in spreminjanje medicinske dokumentacije in predpisanih protokolov in evidenc za nazaj«.