Zažgano kosilo usodno za Silvo

TRBOVLJE – Bolezen in smrt ne izbirata. Nekateri življenjsko pot sklenejo prezgodaj, drugi po letih bolezni, tretji nepričakovano in nenadoma. Povsem nepričakovano in nenadoma se je poslovila tudi 69-letna Silva Gorjup iz Trbovelj. Le malce pred tem je še posedala na svojem priljubljenem stolu pred vhodom v stolpnico na Trgu revolucije 9, kjer je na soncu tako rada vsak dan pokadila kakšno cigareto pred svojim domovanjem in poklepetala z mimoidočimi sosedi, le malce zatem pa je ni bilo več. Po pokajeni cigareti se je vrnila v stanovanje, iz njega pa so jo čez nekaj ur odnesli na nosilih.

Zadnja cigareta

Kaj se je pravzaprav zgodilo in zakaj, se še ne ve, ampak gre zgolj za ugibanja. Natančnejši odgovori bodo znani po obdukciji, do takrat pa bo treba še počakati. Verjetno jo je kap, na kratko meni večina sosedov, čeprav o kakšnih takšnih težavah ne ve nihče, dasiravno so jo pestile različne bolezni. Nekateri so jo le kakšni dve ali tri ure pred tem še videli na njenem stalnem kadilskem mestu, za katerega je včasih zase v šali rekla, da je tam drobni inventar stolpnice, nekateri pa so se včasih pošalili tudi, da je blokovska maskota. Pozdravljali in odzdravljali so si, izmenjali kakšno besedo o vremenu in politiki, novice in podobno. Vreme je moralo biti zares zoprno in dan neprijazen, da ni prišla do svojega stola ob vhodnih vratih stolpnice. To se je zgodilo res poredko. V torek je bila je običajne volje, kot pravi eden od sosedov, se je med pogovorom z njim napol v šali, napol zares hudovala le nad položnicami, ki jih je ta dan dobila v poštni nabiralnik. A tako se je, podobno kot vsi drugi, malce jezila vsak mesec in za pomiritev pokadila dve namesto ene.

Negibna za mizo

Skorajda točni kot ura so bili njeni zunanji kadilski odmori. Dopoldne je običajno ni bilo mogoče zgrešiti med deseto in pol enajsto ali enajsto in tudi zadnji dan življenja je z veseljem pokadila cigareto v tem času. Ur svojih odmorov se je držala, saj je imela navado zgodnjega kosila. Marsikdo se je čudil, a njeno kosilo je bilo običajno že ob enajsti ali pol dvanajsti uri, ne glede na dan v tednu. Tudi tega dne ni bilo nič drugače.

Najprej nihče ni bil niti pozoren, saj dopoldne doma pač ni veliko ljudi. Zaposleni so v službah, otroci v šolah, upokojenci še po opravkih ali že doma. Da nekaj ni v redu, je opazil sosed Peter Žarn. »Ko sem s psom odhajal na krajši sprehod, se mi je v pritličju zdelo, da je na hodniku dim, prav tako je bilo vonjati zažgano in prismojeno. Mislil sem, da je to naključje in da se bo razkadilo, da je nekdo pač nekaj prismodil, kar se zgodi. Ko sem se čez kratek čas vrnil, pa je bil vonj po zažganem že zelo močan in po videnem sem sklepal, da prihaja iz stanovanja spodnje sosede Silve, nisem pa vedel, ali je kdo doma in kaj se je zgodilo. Odšel sem ven in naokoli ter potrkal na okno in pogledal v kuhinjo,« pravi.

Ko je od zunaj skozi okensko šipo videl, da je stanovanje povsem v dimu in da nekdo negibno sedi za mizo v nenavadnem, zgrbljenem položaju v gostem dimu, je pomislil, da je izbruhnil požar, zaradi česar je nemudoma obvestil gasilce. Ti so po prihodu ob približno pol treh popoldne neuspešno poskušali priti v stanovanje skozi vhodna vrata, na zvonjenje, klicanje in trkanje pa se ni iz notranjosti oglasil nihče. Zato so stekli iz stolpnice, naokoli in vdrli v stanovanje z razbitjem kuhinjskega okna. Našli so za mizo sedečo nezavestno Silvo Gorjup, ki so jo pri priči odnesli iz stanovanja. Poškodovanka je bila bleda, negibna in ni dajala znakov življenja, zaradi česar so jo nemudoma začeli oživljati reševalci. Ugasnili so tudi ogenj na štedilniku in odstranili posodo, v kateri se je prismodila hrana, ter s tem ustavili dim, ki se je hitro razširil po notranjosti stolpnice, potem ko so odprli vrata stanovanja.

Požar preprečili

Zaradi pravočasne zaznave in hitrega odziva klicanih služb iz dima na srečo ni izbruhnil požar in ni nastala večja materialna škoda. Dim, ki se je razširil tudi po notranjosti stolpnice, je bil posledica zažgane oziroma prismojene hrane na štedilniku, ne ognja.

Na žalost pa je bilo prepozno za Gorjupovo. Kljub intenzivnemu, več kot polurnemu trudu reševalcev, ki so jo takoj začeli oživljati, to žal ni bilo uspešno in je umrla. Po ugibanjih in sklepanju prisotnih sosedov, ki so bili takrat navzoči, naj bi šlo za zadušitev z dimom, ki ga je povzročilo kuhanje hrane, morda jo je zadela tudi srčna kap. Po vdoru v stanovanje so jo gasilci namreč našli zgrbljeno in negibno za jedilno mizo, s sklonjeno glavo ter povešenimi rameni. Nekateri domnevajo, da se je zadušila zaradi nezavesti in negibnosti. Poleg tega je bilo okno v kuhinji zaprto, kar je še dodatno onemogočilo vdor svežega zraka in zračno kroženje. Silva je živela s partnerjem v zunajzakonski zvezi, ko se je zgodila nesreča, pa je bila sama doma.