Zavašnik se mora skrivati še eno leto

LJUBLJANA – Vprašanje pristojnemu okrožnemu sodišču v Ljubljani: Robert Tomaž Zavašnik je bil leta 2009 zaradi povzročitve splošne nevarnosti pravnomočno obsojen na pet let zapora. Kljub pozivu ni odšel na prestajanje kazni, za njim je razpisana tiralica. Kdaj zastara izvršitev kazenske sankcije proti njemu? Odgovor sodišča: »V mesecu maju 2014.«

41-letnik mora torej bežati le še dobro leto dni, potem se lahko vrne v Slovenijo in kot svoboden državljan pokaže figo pravosodju, saj ga zaradi smrti treh mladih deklet pred njegovo diskoteko Lipa v Spodnjih Pirničah nihče več ne bo mogel poslati za zapahe, da odsluži, kar mu je bilo prisojeno.

Če pa ne smejo prisluškovati!

Interpolova rdeča tiralica ne prinese rezultatov, čeprav je v zadnjih letih bojda kar deževalo podatkov, kje vse so ga videli. Nazadnje, in to se je zgodilo pred kratkim, je preiskovalcem dala precej dela vest, da so ga opazili v Franciji. Izkazala se je za neresnično, iz krogov blizu poznavalcev primera pa smo izvedeli, da bi bilo tudi glede na njegovo pomanjkljivo znanje tujih jezikov precej malo možnosti, da bi se res naselil v tej državi.

Od začetka iskanja so se bolj posvetili iskanju v Nemčiji (tam je bil namreč rojen in menda obvlada nemščino) ter v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Kmalu po izginotju se je pojavila tudi vest, da so ga srečali v Umagu, tam imajo menda Zavašnikovi stanovanje, a ga niso izbrskali. »Preverili nismo le Umaga, še marsikaj drugega v tej državi. Vsa čast hrvaškim kolegom, temu primeru so se posvetili, kot da bi iskali svojega. Zahvala tudi nemškim kolegom, zelo so nam šli na roke, a žal brez uspeha.«

Zavašnik je izpuhtel brez sledi, pri njegovem iskanju nam ne pomaga niti 20 let našega članstva v Interpolu. Vodja sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje Dušan Kerin pa pravi, da bi ga lahko že zdavnaj izbrskali, toda opozarja na problem, ki ga ima slovenska policija. »To je naša zakonodaja, ki ne omogoča, da bi se tudi zoper sorodnike pobeglih uporabljali določeni prikriti preiskovalni ukrepi policije. Iz izkušenj vemo, da iskane osebe zaradi pravosodnih postopkov komunicirajo z domačimi, in če bi imeli možnosti pri sorodnikih izvajati prikrite metode, bi marsikoga laže izsledili.« Tudi Zavašnika bi po njegovem lahko »prijeli že včeraj, kaj včeraj, predvčerajšnjim!«

Očitno se bo morala zgoditi zares velika sprememba v slovenskem zakonu o kazenskem postopku, »da ne bomo edina siva lisa daleč naokrog, ki takih prikritih metod ne sme uporabljati. Siva lisa ali oaza za pobegle nepridiprave? »Recite temu, kakor hočete,« zaključuje Kerin.

Rekel je, da ne gre v zapor

Primer Lipa je sicer kot večina reči na Slovenskem javnost razdelil na dva pola. Eni Zavašniku privoščijo, da se mu uspeva skrivati, saj so prepričani, da ne more biti on odgovoren za to, kar se je 23. decembra 2005 zgodilo pred njegovim lokalom. Drugi pa se kajpak zgrozijo že ob sami omembi časa, do katerega mora bežati, potem pa mu ne bo več treba za zapahe.

V Spodnjih Pirničah je priredil veliko predbožično zabavo, ki jo je na veliko oglaševal po radijskih postajah in z deljenjem letakov po šolah. Obljubljal je brezplačni vstop za vse, ki jim bo v Lipo uspelo priti do 22. ure. Na stotine mladih je tistega večera hotelo v Lipo, seveda jih je največ prišlo prav malce pred deseto uro zvečer, da bi vstopili zastonj. Po deveti uri zvečer je postajala gneča pred diskoteko vse večja, vhodna vrata pa so bila zaklenjena. Nato se je zgodilo, začelo se je prerivanje, v stampedu je bilo ranjenih več mladih, množica je do smrti poteptala 15-letno Katarino Jeras Lajh iz Ljubljane ter Natalijo Bencan in Anjo Mršič iz Most pri Komendi, obe sta bili stari 17 let.

Od vsega začetka sojenja je Zavašnik zavračal krivdo in vztrajal, da na zatožni klopi sedi nedolžen človek, namesto njega bi po njegovem tam morali biti tisti, ki so se tistega večera »pijani prerivali pred Lipo. Vsak človek je svoboden in sam odgovoren za svoja dejanja. Tako je bil tudi vsak človek, ki je bil tedaj pred lokalom, sam odgovoren za svoja dejanja,« je razlagal in vztrajno napovedoval, da ne bo odšel v zapor, tudi če ga spoznajo za krivega.

Pritožbene sodne inštance so pritrdile sodbi ljubljanskega okrožnega sodišča in sodniku Srečku Škerbcu, ki ob koncu procesa ni skrival, da je tudi njega razjezilo Zavašnikovo prelaganje krivde na mladino, ki jo je sam zvabil v Lipo, pri tem pa ni poskrbel za ustrezno varovanje obiskovalcev. »Ostaja nam grenak priokus zaradi vašega obnašanja. Niti trohice obžalovanja niste pokazali ali povedali, da vam je vsaj žal, da so morala tri mlada dekleta umreti pred vhodom v vaš lokal.«

Konec junija 2009 je na Zavašnikov naslov priromal poziv na prestajanje kazni, a ga na Dobu niso dočakali. Ponj so poslali policiste. Odtlej je le še rdeča tiralica.