LJUBLJANA – »Saj ne rečem, da to počnejo s slabimi nameni, toda kvazistroka nam nenehno spreminja kazensko zakonodajo, da včasih še nam ni jasno, pri čem smo. In če dodaš še pregovor Dva pravnika, najmanj tri različna mnenja, potem se nam res lahko zgodi Zavašnik. Kaj bi storil jaz, če mi ga privedejo zdaj? Če sem iskren, ne vem, ustvariti je treba sodno prakso,« nam je dejal eden od slovenskih okrožnih kazenskih sodnikov o zmedi na ljubljanskem okrožnem sodišču, ki je zavladala med iskanjem odgovora na vprašanje, kdaj v resnici zastara izvršitev kazenske sankcije za Roberta Tomaža Zavašnika; pa čeprav imajo tudi za taka preračunavanja tam zaposlene ljudi. Pravnike, kajpak.
Nič več na Interpolovem seznamu
Ko smo lani v tem času prav na tem sodišču spraševali, kdaj se bo lahko ubežniški krivec za smrt treh mladih deklet pred njegovo spodnjepirniško diskoteko Lipa vrnil v Slovenijo in ga nihče več ne bo smel strpati za zapahe, je bil odgovor kratek in jedrnat. »Maja 2014.« V nekaterih občilih se je celo pojavil odgovor s točnim datumom: »Dvanajstega maja.«
Ko se je pred dnevi ta datum približal, je na naslov Okrožnega sodišča v Ljubljani romalo enako vprašanje, odgovor pa je bil nenavaden: »Sodni red posredovanja informacij o tem, kdaj v posamezni zadevi zastara izvršitev kazenske sankcije ter ostalo, ne predvideva.«
Če se kaj v naši kazenski zakonodaji v zadnjem letu ni spremenilo, se po naših informacijah prav sodni red ni, zato smo pri sodišču vztrajali z enakim vprašanjem. A očitno odgovora zares še sami ne poznajo, zato se do nadaljnjega v tej zgodbi odpovedujejo sodelovanju z javnostjo. »Sodišče dodatnih pojasnil in izjav v omenjeni zadevi ne bo dajalo, dokler glede zastaranja izvršitve kazni ne bo pravnomočno odločeno,« so nas odpravili.
Pomenljiv je podatek, da je prav okrog datuma, s katerim so torej še lani operirali pravniki, da bo za Zavašnika nastopilo zastaranje izvršitve kazenske sankcije, z Interpolovega spletnega portala izginila rdeča tiralica za njim, s katero ga je ljubljansko sodišče iskalo po vsem svetu. Le ugibamo lahko, da so tudi na sedežu te organizacije v Lyonu imeli datum, do katerega ga smejo iskati, zato so ga po njem pač preprosto izbrisali. Odgovor tiskovnega predstavništva slovenske policije, da Zavašnika na Interpolovih spletnih straneh ne najdemo zaradi tehničnih razlogov, se namreč ne zdi preveč prepričljiv.
Je pa res, da je tiralica za Zavašnikom še vedno objavljena na spletnih straneh slovenske policije, saj policije s sodišča, ki jo je razpisalo, niso pozvali, naj jo umaknejo. Torej ga slovenski policisti uradno še vedno iščejo in še vedno je aktualna tudi decembra razpisana denarna nagrada za informacijo, ki bi jih pripeljala do njega.
Zmedo povzročila prav nagrada?
Na pet let zapora je bil spomladi leta 2009 pravnomočno obsojen Zavašnik in v začetku poletja tega leta so ga zaman pričakovali na Dobu. Izpolnil je pač obljubo, ki jo je izrekel med sodnim procesom, da mu niti na misel ne pade, da bi odkorakal za zapahe, saj se za tragedijo pred Lipo ne čuti krivega.
Izpuhtel je, medtem pa je minil zakonski rok, ki je veljal v času storjenega kaznivega dejanja in sodbe, ko obsojenemu na pet let zapora ni treba več za rešetke, saj je od pravnomočne obsodbe minilo toliko let. Po novi zakonodaji bi sicer moral Zavašnik bežati še enkrat dlje, deset let torej.
Njegov odvetnik Milan Vajda trdi, da Zavašniku zaradi Lipe že nekaj časa ni več treba v zapor. Po njegovem je namreč ljubljansko višje sodišče pravnomočno sodbo izdalo 25. marca 2009 in po kazenskem zakoniku so začeli takrat teči roki zastaranja zaporne kazni. Po drugi inačici je začel ta rok teči z dnem, ko je sodba z višjega sodišča priromala na okrožno, bilo je maja 2009.
V zmedi, ko glede zastaranja očitno niti maj 2014 ni več aktualen – zmešnjavo je še povečal nov datum, ki se je pojavil v javnosti, da bo to napočilo junija 2014 –, pa eden od najbolj znanih slovenskih kazenskih odvetnikov dr. Blaž Kovačič Mlinar pritrjuje tistim, ki trdijo, da so Zavašniku nekateri morda prezgodaj prilepili etiketo, da je že svoboden kot ptička. Opominja namreč na določbe v kazenskem zakoniku, da zastaranje pretrga vsako dejanje pristojnega organa, ki mu je namen izvršitev kazni (razpis tiralice, policijsko zbiranje informacij pri svojcih ali razpis denarne nagrade), po vsakem pretrganju pa se zastaranje začne znova, pri čemer izvršitev kazni zastara v vsakem primeru, če je minilo dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje izvršitve kazni. V Zavašnikovem primeru torej ne po petih, ampak po desetih letih.
Ali to pomeni, da je zastaranje pretrgal razpis policijske nagrade? »Morda tudi to, sicer pa ne vemo, kaj vse se je lahko dogajalo, da je nastopilo pretrganje. Tisti, ki trdijo, da je Zavašnik že prost, se obešajo na zakon, ki je veljal v času njegove obsodbe in ki je res govoril o petletnem roku za zastaranje, vendar pa moramo zakone jemati v celoti,« je prepričan Kovačič Mlinar.
Kakor koli že je ali bo; tisti, ki so najbolj vpleteni, so brez odgovora, ali se bo krivec za smrt njihovih najbližjih res izognil jetniškemu plačevanju za svoj greh. Gre pa za starše in vse, ki so jim bile blizu 15-letna Katarina Jeras Lajh ter 17-letni Natalija Bencan in Anja Mršič. Umrle so 23. decembra 2005 v stampedu pred Zavašnikovo diskoteko, kot edinega krivca za povzročitev splošne nevarnosti je sodna veja oblasti spoznala prav njega.
On pa – če je v stiku s svojci in odvetnikom, so mu tako najverjetneje tudi svetovali – do nadaljnjega za vsak primer ostaja na varnem pred slovensko roko pravice in tako bo, dokler ne bo kristalno jasen datum, po katerem mu nihče več ne bo mogel nič.