MURSKA SOBOTA – Tudi zaradi trenutne gospodarske in socialne krize, ali pa predvsem zaradi tega, je v Sloveniji vedno več družinskega nasilja. In čeprav poskušajo številne organizacije in ustanove na vse načine vplivati na preprečevanje nasilja v družini, ne mine dan, vsaj ko gre za Pomurje, da policisti ne bi poročali o kakšnem tovrstnem nasilju in prepovedi približevanja. Po prepričanju policistov je cilj vsake oblike nasilja povzročiteljevo dokazovanje premoči in nadzora nad žrtvijo ter njenega ponižanja. Najbolj razširjena oblika nasilja nad ženskami je psihično nasilje, ki je vedno tudi spremljevalec fizičnega in spolnega. Psihično nasilje se v partnerskem odnosu navadno začne s posesivnostjo in nadzorom, ki se kažeta skozi manipulacijo in prevračanje dejstev. Sledijo žaljivke, zmerjanje, vpitje, prelaganje krivde na žrtev, grožnje. To rado preraste v fizično, v partnerskem odnosu na primer takrat, ko je partner prepričan, da ga žrtev ne bo zapustila.
Statistični podatki, ki jih vsako leto pripravi slovenska policija, razkrivajo, da je nasilje največji problem v Pomurju. V vzhodnem delu Slovenije je največ kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Četudi njihovo število v zadnjih letih upada, je murskosoboška policijska uprava na vrhu tako po številu kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke kot po številu prekrškov z znaki nasilja v družini. Največ kaznivih dejanj zoper življenje in telo, kamor spadajo tudi tista najhujša, umori in uboji, se je lani zgodilo v PU Maribor (113 primerov), sledi Pomurje (97). Murskosoboška PU vodi tako po številu kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke kot po številu prekrškov z znaki nasilja v družini. Lani je bilo v PU Murska Sobota obravnavanih 431 tovrstnih primerov, sledi PU Ljubljana s 408 primeri in PU Kranj z osmimi manj.
Dejavnik tudi brezposelnost
Socialna delavka Darja Mohorko, ki na Centru za socialno delo Murska Sobota izvaja svetovalno pomoč posameznikom in družini, išče odgovor na vprašanje, zakaj toliko kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke prav v Pomurju. »Socialno-ekonomski status ljudi, za katerega sta v Pomurju značilni rast stopnje tveganja revščine in resna materialna prikrajšanost, je nadvse pomemben dejavnik tveganja za porast stresne simptomatike in razvoj duševnih motenj. Ljudje imajo občutek brezizhodnosti in so oropani dostojanstva,« je prepričana Mohorkova, ki opisuje, da so zadrega, stigma, sramota dejavniki, ki prispevajo k ločevanju ljudi od potencialnih virov podpore in jih odrežejo od skupnosti, ki bi jih sicer lahko podprla pri razvijanju drugačnega spoprijemanja s temi problemi. Pa je na vzhodu države res več nasilja? »Če izhajamo iz statističnih podatkov, bi temu mogli potrditi. Velja neka splošna percepcija, vsaj policijska, da se v vzhodnem delu države zadeve rešujejo bolj z neko obliko nasilja, tudi fizično,« meni Robert Munda, vodja kriminalistov na mariborski policijski upravi, ki pravi, da bi morali na področju družinskega nasilja nujno kaj ukreniti že v preteklih letih.
