»Zaslišala sem ‘sek sek’, slišalo se je tudi neko stokanje«

LJUBLJANA – Bolj kot bodočnost, ki jo bo najverjetneje zaznamovalo kar precej let bivanja v kehi, domnevnega morilca, 50-letnega Ljubljančana Slobodana Bobića, skrbi, kako bo zaporniška hrana vplivala na njegovo telo in počutje. Že 2. junija, ko so ga policisti okrog poldneva odpeljali v prostore za pridržanje, je bil bojda obrok zanj pretežak. »Ko sem dobil to njihovo hrano, sem ves čas bruhal. Osebna zdravnica mi je rekla, da imam razdražen želodec in alergijo na navadno hrano.« Če je res tako, potem zagotovo bruha tudi na Povšetovi, saj le težko verjamemo, da bi v priporu uslišali njegove zahtevne brbončice. »Jem lahko samo določeno hrano, in sicer kuhane ribe ter fige,« je Bobić po naših informacijah dejal na zaslišanju pred preiskovalno sodnico ljubljanskega okrožnega sodišča Ireno Topolšek. 

Žrtev morilske agresivnosti

Ko pa ga preiskovalci zločinov pobarajo o očitkih na njegov račun, je Slobodan, ki omeni, da so ga kot otroka klicali Bobo, veliko bolj molčeč kot tedaj, ko razlaga o svojih težavah z želodcem. »Tega nisem storil, več pa o tem ne bom govoril!«

Osumljen je grozovitega umora sovrstnika, nemočnega invalida brez ene noge, Jana Šoška. Po kom je s sekiro tolkel na vrtu stanovanjske hiše v Delavski ulici v Zalogu, resnici na ljubo ni videl nihče, toda policisti in tožilci mu ne verjamejo, da s Šoškovo smrtjo ni imel opraviti. Zgodilo se je 2. junija nekaj minut pred poldnevom, še isti dan so bile znane prve ugotovitve kriminalistov PU Ljubljana. »Z zbiranjem obvestil in ogledom kraja kaznivega dejanja smo ugotovili, da je med osumljencem in pokojnikom nastal sosedski spor, po zbranih obvestilih zaradi psa.«

S primerom se torej ta čas ukvarjajo na preiskovalnem sodišču, kamor Bobića pazniki vozijo iz pripora, v katerem je zaradi ponovitvene nevarnosti. Šoška naj bi s sekiro najmanj 10-krat silovito udaril po glavi, ta je umrl na kraju dogodka. Gre za umor na zahrbten in grozovit način, so prepričani tisti, ki ga preganjajo, saj je na oškodovančevem vrtu napadel golorokega človeka, ta pa je zaradi njegove surovosti in morilske agresivnosti umrl.

Dogodka torej ni videl nihče, ena od sosed pa je slišala, kako se Slobodan in Jan prepirata. Jan naj bi zavpil na Slobodana: »Boš že videl, ker brcaš psa!«

Ni tolkel po psu

Negovalka Klavdija, ki je bila v usodnih trenutkih pri oskrbovanki (Bobićevi materi), je med delom stopila na teraso ter pogledala čez ograjo k sosedu. Videla je Slobodana, kako zamahuje s sekiro. »Zaslišala sem 'sek, sek', slišalo se je tudi neko stokanje. Slobodan je v rokah držal sekiro rumenkaste barve, dolgo približno 50 centimetrov. Po obrazu in zgornjem delu telesa je bil ves krvav.« Zaradi ograje ni videla, po čem ali kom udarja s sekiro, sprva pa je pomislila, da je zagotovo pobil Šoškovega psa, saj je vedela, da ga ne mara.

Prestrašena je zbežala iz hiše in po telefonu poklicala prijateljico Urško. Panična ji je povedala, da je pri gospe Bobićevi in da je videla njenega sina, kako na sosedovem vrtu po nečem tolče s sekiro in je ves krvav. Urška se je v tistem peljala proti Zalogu. Ko je iz Agrokombinatske ulice zapeljala proti Delavski in ustavila, je tudi sama zagledala Slobodana, kako na sosedovem vrtu po nečem tolče. In tudi ona je najprej menila, da po Šoškovem psu, nato pa poklicala policijo. Ko so na Operativno-komunikacijskem centru PU Ljubljana izvedeli, da okrvavljen Bobić po Zalogu blodi s sekiro, so tja kajpak poslali okrepljene patrulje. Osumljencu so odvzeli prostost, Šošku pa ni bilo pomoči.

Bobića so policisti kazensko ovadili zaradi umora, pri tej kvalifikaciji kaznivega dejanja pa vsaj za zdaj vztrajajo tudi organi pregona storilcev kaznivih dejanj. Pripor je po njihovem prepričanju nujen ukrep, saj gre za nepredvidljivo osebo, ki je za reševanje konfliktov brez pomisleka pripravljena uporabiti silo in nevarno orodje, to pa celo proti invalidni osebi.

Pes ni bil poškodovan, torej naj bi bil Bobićeva edina tarča prav Šoško, s katerim, tako ena od domačink, »sta ves čas nekaj imela in se prepirala«. Eden od Bobićevih znancev nam je dejal, da je bil oče dveh otrok nekdaj varnostnik, zadnje čase pa naj bi bil brezposeln, depresiven in imel duševne težave.
Sodna preiskava proti Bobiću je v zaključni fazi, tudi od izvedenskega mnenja psihiatra pa je odvisno, ali ga bodo tožilci obtožili kaznivega dejanja umora na grozovit ali zahrbten način, za katero je zagroženih do 30 let zapora. Po naših informacijah naj Bobić med dejanjem ne bi bil neprišteven, ampak le zmanjšano prišteven, kar pomeni, da bo moral odgovarjati za svoje početje.