BREZOVICA, VNANJE GORICE, NOTRANJE GORICE – Vsaka družba, pa tudi naša, premore dovolj takšnih, ki bi vam priskočili takoj na pomoč, ampak res takoj! Vsaka družba, pa tudi naša, premore tudi dovolj takšnih, ki so tako rahločutni, da zlepa ne bi dovolili skriviti nogice komarju, peruti vrabčku, kaj šele izbrisati pikapolonici piko. Njihov prag dojemanja krivice – je na povprečno precej višji ravni. Zato so večkrat tudi tarča posmeha. Njihova etična načela so namreč v neskladju s sodobnim svetom, v katerega smo pahnjeni, v katerega – verjamemo. Njihova etična načela so nekako – pradavninska, zato težje razumljiva.
Rahločutnica
Tako rahločutna je (bila) tudi naša bralka Maruška Lavtar. »Nekoč sem kolesarila in opazila umirajočo kravo,« je opisovala dogodek, ki je povedal marsikaj o njej. Ustavila se je. Sotrpin, ki je kolesaril z njo, pa si je očitno mislil svoje: »Pojdi, greva raje naprej!«
»Ne!« je tedaj odločno vzkliknila 45-letna Maruška. »Poklicala bom, da jo rešijo!«
»Kadar koli,« je nadaljevala v hladu Dvora pri Polhovem Gradcu, kjer ima gospodinjski servis, »je kdo vpričo mene tepel otroka ali pa psa, zmeraj sem se vtaknila, posredovala in mu vsaj eno batino prišparala!«
Sem ob Barje so ljubiteljsko fotografinjo, bobnarko, tekačico, planinko in kmetovalko iz domačega Kranja že pred leti pripeljali prav tisti odsotni rojaki, ki so raje zapirali okna, vrata, svoja ušesa, »ki so raje spustili rolete, kot pa da bi mi pomagali!« Takrat, ko so jo pred njihovimi očmi napadli in je kričala in upala na pomoč in je nihče ni hotel slišati, je njeno rahločutno nrav le še dodatno razvnelo.
Tudi zato je prejšnji ponedeljek zvečer stopila izza zavese, naravnost na oder, storila nekaj, za večino vprašljivega, zanjo pa nujnega, »ko sem dobila tudi prve kazenske točke sploh!« Za te ji je, kot pravi, sicer prav malo mar. »Nedopustno pa se mi zdi, da je policija tako srdito ukrepala, veste, mi se že znamo upreti, ti mulčki pa so še vedno tako nebogljeni,« je zavzdihnila. Pa je vedela, da se je mali mopedist vozil brez registrske tablice?
Akcijska dirka
»Ravno sem šla v Brezovico po nezlikane cunje, ko sem na križišču zagledala policijski kombi z utripajočimi lučmi, ki je prihajal z ljubljanske strani. Pred njim pa fantiča na frčotu, kot mravlja drobnega, na sebi je imel čelado, prepričana sem, da je bil mladoleten!« Prižgala se ji je zelena luč; in bila je priča raciji iz akcijskega filma. Nekaj ji je dopovedovalo, da mora biti zraven, je bila to zgolj zvedavost, slutnja, se je v njej prebudila mati Terezija? »Zato sem se zapeljala za kiblo, opazovala, kaj se dogaja, in že kmalu osupnila. Šli smo čez nadvoz proti Vnanjim Goricam. Pobič je ravno zavintal, ko so poskušali pred njim zabremzati, pa jih je obšel, očitno hotel uiti, nakar so zavili ostro proti njemu, ga izrinili na pločnik, fantič bi kmalu padel in se poškodoval.« Potem pa se je vse skupaj, kot pravi, dogajalo še hitreje. Nič ni hotela zamuditi. »Ker jim ga na lep način ni uspelo ustaviti, so uporabili drugačne metode.« Po dolgi in prometni Podpeški cesti so vozili vzporedno: dečkov moped očitno ni zmogel več kot 50 km/h. »Takrat pa je začelo iz kible nekaj vidno pršeti, najbrž solzilec, a je imel pobalinček na srečo čelado z vizirjem. Potem je kombi še enkrat močno zapeljal proti njemu, mali bi kmalu v živo mejo priletel, a se mu je nekako spet izmuznil. To pa sploh še ni bilo vse: eden izmed treh policistov je v tistem zlezel skoraj do pasu iz vozečega vozila, ne vem, ali je mulčka hotel zagrabiti ali usekati, pojma nimam, le to, da se je ta mali spet izognil, dobil nekaj prednosti, šel pred policijskim kombijem, bežal vihri, jaz sem ves čas vozila za njimi, trobila in trobila, resnično, še zdaj, ko vam to pripovedujem, se tresem!«
Trobila in sledila
In zakaj zaboga je Maruška sploh trobila?! »Zakaj neki?! Ja, zato, da bi se ustavili in da bi se že prenehala ta gonja!« Zatem je še rahlo zaklela. »Hotela sem jim samo dopovedati, naj že prenehajo tako brutalni pristop, ja, naj ga zaustavijo, a na normalen in human način!« In še: »Trobila nisem iz objestnosti, marveč iz nekakšnega nemega klica – na pomoč!«
Maruška, vidno nervozna, ni odnehala: »Takrat, pri železniškem prehodu v Vnanjih Goricah, se mi je namreč zazdelo, da se je hotel na avtobusni postaji deček celo zaustaviti, a je oni v modrem spet lezel iz kible, ne vem, ali se ga je v tistem tako ustrašil, da je nadaljeval agonijo, ki je trajala vse do naslednje štreke v Notranjih Goricah, ko se je pognal z glavne ceste proti naselju, mislim, da proti Gmajni, jaz sem šla za njimi, takrat pa je mopedist zavil na neko barjansko stranpot …«
Naprej ni šla. Neki domačin jo je vprašal: »Kua pa je?!« Vse mu je povedala. »Ne bodo ga ujeli, saj ne bodo mogli čez brv!« Maruška pa si je mislila: »Ah, če bi bil dec dober šofer, bi ga že ujel in ukrotil, očitno pa so ga raje po filmsko preganjali, saj veste, raje takšne ribice kot pa velike kriminalce!«
Pet kazenskih točk
Polna adrenalina se je potem odpeljala nazaj proti Brezovici. Po nezlikane cunje. Vožnja pa ni trajala prav dolgo, saj so jo tik pred železniško progo v Vnanjih Goricah dohiteli prav tisti, ki jim je še maloprej sledila. Policisti z Griča. »Dokumente!« ji je ukazal policist. »Niste se držali varnostne razdalje!« Pa jim ni ostala dolžna: »Fantje, ne jaz, vi ste prekršili pravila, tako etična kot moralna, tako pač ne smete, ali mi lahko poveste ime in priimek, dala vas bom v časopis!« In jih je dala. V zahvalo pa dobila – pet kazenskih točk in 500 evrov globe.
In zakaj je hotela o tem tako javno spregovoriti? »Zaradi dvojega: prvič, ker bi morali možje postave vedeti, kdo je mladoleten in kdo polnoleten, ter temu primerno postopati …« In drugič? »Ljudje, za božjo voljo, bodite vendar sočutni in pomagajte!« Maruška Lavtar je namreč prepričana, da smo Slovenci vse preveč dobrotniški do tistih, ki jih ne poznamo. »In če slučajno vidite, da se komu godi krivica, prosim, ne glejte stran!«
Zavračajo uporabo nepotrebne sile
»Naloge policije so določene v 4. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije. Med drugimi nalogami policije so tudi: nadzor in urejanje prometa, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov...« so nas podučili ljubljanski policisti. »Omenjene naloge so 26. 5. 2014, v večernih urah, opravljali tudi policisti PU Ljubljana na širšem območju Brezovice pri Ljubljani. Ena izmed pomembnih nalog policije je seveda tudi zagotavljanje prometne varnosti, kar posledično pomeni tudi odkrivanje cestnoprometnih prekrškov. Policisti pa se morajo pri svojih postopkih držati načel zakonitosti, humanosti, strokovnosti ter spoštovati vrednote in vrline, ki izražajo poslanstvo policije. Vsekakor pa odločno zavračamo kakršna koli splošna namigovanja in vnaprejšnja predvidevanja o uporabi nepotrebne sile v policijskih postopkih!«
