LJUBLJANA – »V bližnji prihodnosti zanesljivo ne vidim, da bi me kar koli zanimalo v politiki,« je v telefonskem pogovoru za Slovenske novice povedal ustanovitelj in prvi predsednik stranke Zares Gregor Golobič po torkovem samorazpustu stranke, ki se je zgodil slabo desetletje po njegovi ustanovitvi.
»Kot sem že večkrat povedal, nimam nobenih načrtov in dolgoročnih načrtov o tem, kaj bom počel. Lahko se kaj zgodi, to je vedno mogoče, ni pa zelo verjetno.«
Nekdanji prvak stranke in nekdanji minister v Pahorjevi vladi Gregor Golobič, ki si je politično (in strankarsko) kilometrino začel nabirati že v času bivše Jugoslavije, se je pred časom umaknil iz političnega ospredja, a se je, kot znajo povedati poznavalci političnih ozadij, njegov pečat kazal na različnih pomembnih področjih v državi: od političnih do gospodarskih in poslovnih, njegov vpliv iz ozadja pa se vztrajno omenja tudi v zvezi s sedanjim predsednikom vlade Mirom Cerarjem.
Po osmih letih konec
Po nekaj letih počasnega propada je stranka Zares v torek namesto praznovanja osme obletnice dočakala svoj konec. Na izredni seji je sodelovalo okoli 40 članov konvencije, najvišjega strankinega organa, ki so se po dveh urah razprave soglasno odločili za samorazpustitev, je ob dogodku poročala agencija STA.
»Vse je bilo regularno, urejeno in mirno. Ker političnih ambicij že dolgo nimam, zame ni imelo nobenih posledic,« nam je še povedal Golobič.
V roku tridesetih dni bo stranka vložila zahtevek za izbris iz registra političnih strank, do takrat pa bo primorana poravnati svoje dolgove, ki naj bi ob koncu preteklega leta znašali kar 75.000 evrov. Sekretar Zares Uroš Gruden je v zvezi s tem dejal, da so glavnino dolga sicer že poplačali.
Spletna stran stranke Zares še deluje, novice o njeni samoukinitvi ni nikjer zaslediti (Vir: www.zares.si)
Stranka Zares, ki je nastala 6. oktobra 2007, je bila tretja najmočnejša stranka v vladi Boruta Pahorja, na predčasnih državnozborskih volitvah leta 2011 pa je dobila le dobrega pol odstotka glasov. V prid Golobiču in stranki tedaj ni šla afera Ultra, ko je spomladi 2009 Golobič medijem zamolčal desetodstotni solastniški delež v nizozemski družbi Ultra Sum. Napako je javno priznal, odstopil pa ni. Stranka je začela tedaj počasi, a zanesljivo polzeti v politično pozabo. Od lanskega maja, ko je s funkcije odstopil zadnji predsednik Pavel Gantar, je bila stranka tudi brez predsednika.
