ČRNI KAL – Mineva skoraj leto od tistega, ko je na začetku lanskega avgusta izbruhnil požar, ki je na pobočju pod Slavnikom uničil približno 350 hektarov gozda, pašnikov, travnikov in ogrozil stotnije prebivalcev Črnotičev, Črnega Kala in Gabrovice. Grozila jim je evakuacija, vaščani so imeli v kovčkih in avtomobilih že pripravljene najnujnejše stvari, samo čakali so na trenutek, da bi iskra preskočila še na njihove domove. Sreča v nesreči je bilo, da se tragedija ni končala s popolnim pogromom, za kar gre zahvala poklicnim in prostovoljnim gasilcem iz vse Slovenije in konec koncev tudi višji sili. Ko so bili ognjeni zublji že pred omenjenimi vasmi, se je obrnil veter in zapihal v smer žarišča požara in tako preprečil njegovo širjenje. Sicer bi bila ogrožena vsa Osapska dolina, ogenj bi se širil proti Socerbu, Loki, Bezovici, Hrastovljam pa proti Tinjanu, Dekanom in Kopru.
»Preseneča me, da leto po požaru še ne vemo, kdo je kriv za njegov izbruh in kdo bi moral kazensko odgovarjati. Kot da se ni nič zgodilo! Še vedno so odprte vse domneve; ali je šlo za samovžig, za namerni požig ali zgolj za malomarnost pri kurjenju na prostem, ko je bilo to na našem območju zaradi večmesečne suše in nevarnosti pred požari z odlokom prepovedano. Pri lanskem požaru bi od preiskovalnih organov in organov pregona pričakoval, da bi zaradi ogrožanja splošne nevarnosti podali kazensko ovadbo vsaj proti neznanemu povzročitelju. No, tudi to se ni zgodilo. Za katastrofalne posledice, ki na srečo niso terjale človeških življenj, bi morali sume usmeriti proti gozdnemu gospodarstvu, ministrstvu za okolje in prostor, lastnikom električnih vodov in vzdrževalcem vodovodnega omrežja in hidrantov ter Slovenskim železnicam, ki na požarno ogroženem kraškem območju ne opravljajo nalog, ki jim jih nalaga že sama zakonodaja,« razlaga Janko Sever, predsednik krajevne skupnosti Črni Kal. V naši krajevni skupnosti, mestni občini Koper pa tudi na republiški ravni smo reagirali takoj po požaru. Izdelali smo temeljito analizo in pripravili poročilo, kaj vse je botrovalo lanskemu požaru. Ugotovili smo, da večina hidrantov ni bila vzdrževana od postavitve, da je slabo poskrbljeno za vzdrževanje površin pod električnimi daljnovodi in da Slovenske železnice ne skrbijo za redno vzdrževanje zavornih sistemov na vlakovnih kompozicijah in območja ob progi, ki se s Kozine spušča proti Kopru, ter se med največjo požarno ogroženostjo ne držijo omejitev hitrosti vlakov. Ugotovljenih je bilo kup nepravilnosti, vsak odgovorni subjekt je svojo odgovornost preložil na ramena drugega ali našel izgovor. Občutek imam, da si sploh ne želimo poiskati krivca. Pred nami je nova poletna sezona, za katero je značilna dolgotrajnejša suša. Naravno okolje bo spet požarno ogroženo in ob morebitnem izbruhu požara večjih obsežnosti bomo krivdo znova naprtili muhasti naravi, izgovarjali se bomo na splet okoliščin, kot so burja, visoke temperature in presušeno podrastje, pomanjkljiva in preslaba opremljenost poklicnih in prostovoljnih gasilcev,« razmišlja Sever in nadaljuje, kako je že dolgo znano, da je bilo pogozdovanje Krasa z borovci strokovno zgrešena odločitev, saj bi morali to območje pogozdovati z listavci, gabrom in hrastom, ter končuje, da jim ne uspe zagotoviti niti sadilnega materiala. Seveda je tu še vprašanje rednega vzdrževanja takih gozdov, njihova zaraščenost za kraško območje pomeni le tempirano bombo.
