CELJE – »A to pomeni, da se zdaj niti pretepati ne smem več? Pa veste, kolikokrat se moram stepsti, ko branim ženske?« je po razglasitvi sodbe, v kateri mu je sodnica Saša Kovačič odmerila dva meseca pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let, zanimalo Mariborčana Aleksandra Kamenika. Na sodišču se je znašel, ker je novinarki Mojci Grušovnik po telefonu tri minute grozil, da se ji bo zaradi njenega pisanja maščeval, jo poiskal, in ji obljubil bombo.
Novinarka je grožnje 29. februarja lani kajpak vzela resno in dogodek še istega dne naznanila policistom. Kamenik je v zagovoru večkrat ponovil, da je tisto o bombi pač bleknil in da je bilo to zelo neumno, vendar je bil zaradi navedb Grušovnikove v hudem afektu. In kaj je tako ujezilo upravitelja Združenja varnih hiš Nova Slovenija, ki ima tudi zavetišče za živali? V članku z naslovom Previdno z denarjem za varne hiše je novinarka, sklicujoč se na opozorila Zavoda Socio in celjskih policistov, pisala o lažnih dobrodelnikih, ki po Celju trkajo na vrata občanov in zbirajo denar za varno hišo. To naj bi bili Kamenikovi pajdaši, ki delo opravljajo nelegalno.
Sodba že pravnomočna
Dobrodelnika je kar dvignilo v zrak, ko je prebral članek, nakar je, ne da bi dobro premislil ali vsaj počakal, da bi mu srčni utrip nekoliko upadel, pograbil telefon in Grušovnikovi izblebetal, kako jo bo objel, mednju porinil bombo in »oba poslal v božjo mater«. Izrečena kazen je mesec dni krajša od tiste, ki jo je zahtevalo tožilstvo, bo pa Kamenik moral nekje izbrskati denar za povrnitev sodnih stroškov, takse in izdatkov oškodovanke. Ker sta se obe strani odrekli pritožbi, je sodba že pravnomočna. Obsojeni je v znak pomiritve novinarki stisnil roko, na poti domov pa je bržčas veliko razmišljal o drugačnih načinih varovanja žensk iz svojih varnih hiš, saj se mora nekdanji redar nočnih klubov zaradi njih – kot pravi sam – nenehno pretepati, kar bi ga zdaj lahko stalo prostost.
