SOCKA – Ljubosumje, trenutek slabosti, nizkotni nagibi, vse to bi lahko bili glavni atributi četrtkove tragedije v Čreškovi nad Socko pri Novi Cerkvi v občini Vojnik. V tem zaselku se še niso polegla ugibanja o družinskem umoru, ki so mu bili priča pred približno petimi leti, zdaj pa že imajo novega. Vsi so vedeli za nenavadno skupnost med domačinom Marjanom Volovškom in dvojčicama, 42-letnima Nevenko in Andrejo Prevolnik iz Velenja. Sprva so jih v tem precej tradicionalističnem okolju gledali postrani, nato so se navadili in sprejeli njihovo drugačnost. Del te drugačnosti je bil tudi zdaj pokojni 58-letni Ivan Borovnik. Domačini povedo, da je bil možakar dokaj zadržan do sokrajanov, k Volovšku pa je zelo rad zahajal. In obratno.
Sčasoma so se stkale tesnejše vezi. Postali so družinski prijatelji, a tukaj se žal ni končalo. Pristni odnosi so prerasli v ljubezensko zvezo Ivana in ene od dvojčic. Odločila se je, da se bo preselila v Ivanovo hišo onkraj hriba, sestra pa ji je kmalu sledila. 63-letni Marjan je po 20 letih nenadoma ostal sam. Sprva se menda ni preveč sekiral, nato ga je bržčas začelo gristi. Najverjetneje je v trenutku, ko ni več videl druge možnosti, pograbil pištolo in se odpravil čez hrib k Ivanu. Kaj točno se je nato dogajalo na dvorišču Borovnikove domačije, bo znano šele po preiskavi. Gospodar je ob traktorju obležal v mlaki krvi, strelec pa je sam poklical policijo in se predal.
Umor naj bi dvojčici menda videli, a to še ni povsem potrjeno. Ko smo ju iskali, smo ju našli na Volovškovi domačiji, kjer sta živeli še prejšnji mesec; tam sta čakali policiste, ti pa so ju hitro odpeljali na zaslišanje. Domačini in sosedje so seveda pretreseni in razpletlo se je že veliko zgodbic. »Ivan je Velenjčan in v Čreškovi je bival le občasno. Živel je sam, dostop do hiše je zapiral s kupom peska in zapornico. Nismo se vtikali v njegovo življenje, vsak naj pač dela in živi po svoje. Če je kaj potreboval, nas je že prišel prosit, pa tudi pomagal nam je kdaj pa kdaj,« pove soseda. Videla da ni nič. »Vem, da sta bili dekleti tukaj. Potem je štirikrat počilo. Nisem hodila tja, sem pa opazila, ko so okoli polnoči odnesli truplo in odvlekli Marjanov avto.«
Morilca je po 16. juliju, ko je ostal brez svojih dvojčic, gotovo mučilo, da so skupaj gradili veliko in lepo urejeno hišo, v kateri je nato ostal sam. Črvičilo ga je, menda je materi omenil, da bo že uredil tako, kakor mora biti. Toda pri eni od sosed se je dan po odhodu dvojčic skorajda že kar pohvalil, da je zdaj končno res sam, saj sta punci včeraj spakirali. »Bili so zelo družabni, radi smo pokramljali z njimi. Pogosto smo govorili o zreškem Uniorju, kjer je Marjan delal. Rekla sem mu, naj si nikar ne žene preveč k srcu, da si bo že našel drugo babo, saj je fejst dedec.«
Toda v Marjanu se je moralo nekaj močno kuhati. Ga je skrbelo, kako bo z bivšima razdelil skupno premoženje? Ivan naj bi mu nakazal rešitev. Baje mu je ponujal 50.000 evrov, da bi jih pustil pri miru. Pravijo, da je Ivan imel denar. Šlo naj bi za invalidsko odškodnino po prometni nesreči, po kateri so mu ostale težave z nogo. Na drugi strani je zaradi gibalne oviranosti roke trpel tudi Marjan. »V četrtek, na dan umora, se je vedel precej nenavadno. Dopoldne je obiral hruške za šnops in precej dlje kot po navadi ostal zunaj,« dopolni tretja soseda.
Dvojčici Prevolnik sta v enem samem popoldnevu ostali brez novega in starega partnerja. Marjanu bodo sodili za umor in utegne dobiti najstrožjo kazen po naši zadokonodaji, če se izkaže, da je umor res načrtoval. Policisti, kriminalisti, kriminalistični tehniki in forenziki so si včeraj dopoldne še ogledovali na široko zavarovani kraj zločina in dokumentirali predvsem sledi okoli traktorja, iz katerih bodo poskusili – potem ko bosta v preiskavi svoje povedali tudi dvojčici – sestaviti kriminalistični mozaik, epilog pa bo tragična zgodba seveda dobila šele na sodišču. Čez nekaj let.
