LESCE – Šest dni bo Florjan Gašperin še doma. Nato ga čaka odhod v Slovensko vas na Dolenjskem. »Nekdanjemu lastniku Diners Cluba Slovenija Tomažu Lovšetu za zlorabo položaja pri gospodarski dejavnosti, ko je povzročil večmilijonsko škodo, ne bo treba v zapor. Izdali so mu tako imenovano pogojno zaporno kazen. Meni so kriminalisti podtaknili označene evre in na koncu je bilo v sodnem zapisniku kot nezakonita korist prikazanih okroglih 200 evrov. Zato moram stopiti skozi vrata zapora na Dobu, kjer bom tri leta.«
Florjan Gašperin je bil dve desetletji zaposlen v avtomobilski zvezi AMZS, najprej v poslovni enoti Kranj, avgusta 2008 pa so ga v poslovalnici Lesce postavili za vodjo. »Sodelavec Igor Bizjak je imel neznansko željo postati vodja poslovalnice. Ni prenesel, da so mi odgovorni pri AMZS predali mesto vodilnega, zapustil je podjetje in že naslednji dan podal na policiji kazensko ovadbo. Povedal jim je, da z ženo, ki je delala v isti poslovalnici kot referentka, jemljeva podkupnine.«
Takoj po ovadbi so možje v modrem in tisti, ki so delovali pod krinko, začeli obsežno akcijo. Štirideset kriminalistov je pet mesecev v tajnosti izvajalo akcijo, 9. novembra 2010 točno opoldne pa je policija vstopila v prostore AMZS Lesce, zakoncema Gašperin izročila obtožnici in ju aretirala, fantje postave so opravili še hišno preiskavo na njunem domu. Čez dva dneva so Jano Gašperin izpustili iz pripora, Florjana čez pet tednov. Vmes je bila tiskovna konferenca, na kateri so šefi kriminalistov razkrili, da jim je uspelo utemeljiti 17 kaznivih dejanj, in sicer petkratno jemanje podkupnine, dvakratno dajanje podkupnine in desetkratno ponarejanje uradnih listin: »Uslužbenci so prejeli podkupnino, ki se je gibala med 30 in 50 evri.«
Toda omenjeni Bizjak je decembra 2010, ko je bil Gašperin v priporu, kot ključna priča preiskovalni sodnici na kranjski sodniji pojasnil, da nikoli ni dal izjave, da se za nepravilne tehnične preglede izročajo podkupnine ter da kaj takega nikoli ni opazil. Kljub temu se je tri leta po naskoku kriminalistov na Florjana Gašperina v Škofji Loki začelo sojenje njemu in soobtoženim Matjažu Pernuši, Dejanu Mencingerju, Tanji Kokalj, Janezu Odarju, Janezu Žemlji in ženi prvootoženega Jani. Sodnica Simona Prosen je neverjetno pikolovsko vodila primer. Za očitani znesek 200 evrov je opravila natančno 38 obravnav.
Ko so 25. novembra 2014 izrekli sodbo, smo poleg Gašperina obstali odprtih ust: tri leta in šest mesecev zapora. Poleg tega še denarna kazen 6000 evrov, preostali so prejeli nizke pogojne obsodbe. Seveda se je zagovornik Franc Rojko pritožil na višje sodišče in januarja letos so Gašperinu kazen znižali – za pol leta. »Že to ni logično, da je sodišče kot dokaz podkupovanja sprejelo podtaknjene evre,« zmajuje z glavo Gašperin.
Moram biti obsojen!
Florjan Gašperin bo moral v zapor, saj je na dom že prijel poziv za prestajanje triletne kazni. »Nobene možnosti ni več, da ne bi šel v zapor. Podal sem vlogo za alternativno prestajanje kazni in dobil sklep, pod katerim je podpisana prav tista sodnica, ki me je obsodila. Strinja se s tem, da bom prebival v zavodu za prestajanje kazenskih sankcij ob dela prostih dnevih, torej bo to tako imenovani vikend zapor,« nas seznani.
»Izjav prič, ki so bile zaslišane na sodišču, bilo jih je več kot sedemdeset, niso upoštevali. Sodnica bi preprosto prebrala obtožnico in izrekla kazen. Ni mi jasno, zakaj smo na sodišču v Škofji Loki zabijali čas in denar. V začetku sem menil, da po obtožnici, ki je bila nenavadno sestavljena, sploh ne morem biti obsojen. Kmalu mi je postalo jasno, da moram biti obsojen. Kakšno je ozadje vsega tega in zakaj sem moral z družino skozi vse to? Pet let življenja je šlo v nič, še tri bomo morali potrpeti,« pove Gašperin, ki so ga, mimogrede, še v času, ko je bil v priporu, vrgli iz službe na AMZS. »Stroški za zagovornika so znesli do zdaj več kot 45.000 evrov.«
Človek, ki je v življenju prejel le en plačilni nalog zaradi prehitre vožnje, ki nikoli ni bil navzkriž z zakonom, gre v petek popoldne v zapor na Dob zaradi podtaknjenih 200 evrov.
»Ne vem, kaj me čaka. Ne vem, kakšen je režim v zaporu. Nimam pojma. Nisem kriminalec, živel sem pošteno in delal, pomagal, če sem le lahko. Strah me je neznanega, situacije, v katero sem bil grobo potlačen. Prejeti sklep o odobrenem vikend zaporu je prinesel delno olajšanje, a še vedno ne vem, zakaj so me tako drakonsko obsodili.« Na koncu bodoči zapornik sklene: »Problem organov pregona ter pravosodja je v tem, da moraš dokazovati, da si nedolžen, in ne obratno, da oni tebi dokažejo krivdo.«
Nima interesa
Stopili smo v stik z Igorjem Bizjakom, zdaj upokojencem iz Kranja, ki je na vseh uradnih dokumentih omenjen kot oseba, ki je podala sum kaznivega dejanja v poslovalnici AMZS Lesce. Nadvse presenečen, ko smo ga povprašali o razlogih za tako potezo do zakoncev Gašperin, je dejal: »Nisem razpoložen, da bi se o tem pogovarjal.« Kljub našim kratkim in razumljivim vprašanjem, tudi o tem, zakaj je čez en mesec pri preiskovalni sodnici kategorično zanikal svoje navedbe policistom, se je izmikal brez konkretnih odgovorov. Končal je s stavkom, da se s tem, kar je s svojo podajo suma storitve kaznivega dejanja kriminalistom povzročil družini Gašperin, pa res nima interesa pogovarjati.
