Zaprti goljuf v Švici skriva 9 milijonov €

LJUBLJANA – Medtem ko so celo nekateri opeharjenci prepričani, da velegoljuf in ustanovitelj ene največjih ponzijevih shem v Sloveniji Nello Marconi, zaradi katerega so vlagatelji izgubili na milijone evrov, ne bi smel biti za zapahi, je za ponedeljek na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča napovedan še en predobravnavni narok zaradi očitanih mu kaznivih dejanj poslovne goljufije. To je kajpak nadaljevanje zgodbe o tem, s kako dolgimi nosovi so ostali tisti, ki so se spustili v zgodbice forex prek njegovega zdaj že izbrisanega podjetja Remius.

Slovenski Madoff

Marconija se je hitro prijel vzdevek Slovenski Madoff – primerjali so ga namreč z Američanom Bernardom Madoffom, ki je bil obsojen na 150 let zapora, ker je vlagatelje ogoljufal za približno 65 milijard dolarjev.

Pred kratkim je prejel odgovor vrhovnega sodišča na svojo zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero je spodbijal sodbi prvostopenjskih sodišč, ki sta ga spoznali za krivega, ljubljansko okrožno ga je obsodilo na sedem let in tri mesece, višje pa je kazen zvišalo na devet let zapora. Kriv je, ker je zavajal ljudi, naj vlagajo v medvalutni trg v sistem forex. Primer je govoril o 14 vlagateljih, ki so mu s posojilnimi pogodbami zaupali 727.000 evrov, obljubljal je visoke donose, za denarjem pa se je po tem, ko so ga vložili, izgubila vsaka sled. Po sodbi okrožnega sodišča jim mora Marconi tudi vrniti ves denar, ki so mu ga dali.

Ni še znano, kako se bo razpletal ponedeljkov predobravnavni narok, saj nekateri pravniki menijo, da lahko sodba vrhovnega sodišča vpliva na nov postopek. Vrhovna sodna instanca je Marconiju kazen zapora namreč znižala na osem let in šest mesecev zapora, hkrati pa vse posamične očitke iz pravnomočne sodbe spremenila tako, da je 14 poslovnih goljufij, za katere je bil obsojen, opredelila kot eno nadaljevano kaznivo dejanje. Po mnenju nekaterih pravnikov je torej na mestu vprašanje, ali mu sploh še lahko sodijo, saj je bila večina dejanj, za katera še ni odgovarjal, storjena na enak način in v istem času, torej so že vsebovana v nadaljevanem kaznivem dejanju, za katero je že obsojen. Drugi spet menijo, da v njegovi zgodbi ta teorija ne more obveljati že zaradi enormne količine novih očitkov na njegov račun; očitanih mu je namreč več kot 100 kaznivih dejanj.

Menda denar ima

Že pred prvim sojenjem proti Marconiju se je govorilo, da je od več kot 400 naivnežev izvabil kar 22 milijonov (dajali so mu od 5000 pa do kar 300.000 evrov), od katerih naj bi jih 20 milijonov izpuhtelo oziroma naj bi si jih prisvojil prav Marconi, in sicer tako, da jih je nakazoval na svoje ali Remiusove račune v tujini. Slišali smo žalostne zgodbe vlagateljev, denimo zakonskega para, ki je zaradi levkemije izgubil sina, povedal pa jima je, da bosta tako vsaj nazaj dobila denar, ki sta ga porabila za njegovo zdravljenje. Denarja ni bilo, vlagateljeva žena pa je nato celo pristala v psihiatrični bolnišnici.

Marconi je najprej govoril, da je sredstva blokirala Evropska centralna banka. Ko se je izkazalo, da ga tam ne poznajo in da za blokado niso pristojni, pa je dejal, da je denar še vedno na bankah, a ima le on dostop do njega. Spet drugič je povedal, da denarja ni več.

Posel je na sodišču razložil izvedenec finančne stroke. Opisal je, da je šlo tudi v tem primeru za ponzijevo shemo, sistem, ki je soroden piramidnemu, in deluje, dokler prihajajo novi in novi vlagatelji. Ko teh zmanjka, se sesuje. V sistem forex je po njegovih ugotovitvah Marconi vložil le 35 odstotkov vloženega denarja in ga tudi izgubil, preostalo pa je bilo porabljeno, tudi za stroške podjetja.

Marconi je ves čas postopka vztrajal, da sodstvo dela veliko napako, ker ga ne spusti na prostost, saj bi potem lahko odšel po denar in ga vrnil vlagateljem, v to pa torej verjamejo tudi nekateri od njih. Morda po novem tudi tožilstvo, saj je bojda vmes pridobilo podatke, da ima Marconi na nekem računu v Švici kar devet milijonov evrov, zato je predlagalo, da mu v zaporu na Dobu zasežejo USB-ključek, na katerem ima shranjene kode, s katerimi bi lahko dobili podatke, ali ima res vrednostne papirje, da bi jih prodali na borzah in tako dobili nekaj denarja za poplačilo upnikov.